starostna pokojnina – pridobitev pravice po prejšnjih predpisih – odmerni odstotek – prehodno obdobje
Čeprav je tožnik pravico do starostne pokojnine kot zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 1999 do dopolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ manjkalo manj kot pet let starosti in pokojninske dobe in je na dan 31. 12. 1999 imel status delovnega invalida, uveljavil po prej veljavnem ZPIZ, se odstotek za odmero pokojnine za pokojninsko dobo od 31. 12. 1999 dalje določi po 409. členu ZPIZ-1. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu tudi za obdobje po 31. 12. 1999 pokojnina odmeri z upoštevanjem odstotkov za odmero po ZPIZ.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - zaznamba v registru vozil
V skladu z določbo 268. člena ZIZ ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. Da bi sklep o zavarovanju imel tak učinek, mora vsebovati vse, kar mora vsebovati predlog za izvršbo, med drugim tudi sredstvo zavarovanja oz. izvršbe. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja pa so v ZIZ navedena taksativno (za nedenarne terjatve v petnajstem do dvajsetem poglavju) in ne primeroma, kar velja za vrste začasnih odredb.
ZJU člen 194, 195, 195/1, 195/4, 196, 196/1. ZRPJZ člen 6, 6/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv
Tožnik je bil imenovan v naziv 5. stopnje. Ker ga je šteti med višje upravne delavce, je tožena stranka pravilno odločila, da ob imenovanju na novo dolžnost ne obdrži števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel pred tem.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - opis delovnega mesta - splošni akt
Ker iz opisa delovnega mesta tožnika izhaja, da je bil med drugim zadolžen za pobiranje in pravočasno oddajo voznine, je s tem, ko potnikom ob prejemu denarja ni izročil voznih kart, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena. Pri tem ni bistveno, ali je bil s pravilnikom, ki vsebuje opis delovnega mesta, seznanjen.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnici ni mogoče priznati pravic na podlagi invalidnosti, ker je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije in je bila v času nastanka invalidnosti vključena v zavarovanje za ožji obseg pravic. Glede na to, da se je prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje, bi pridobila pravice na podlagi invalidnosti le ob nastanku I. ali II. kategorije invalidnosti.
Tožnika po razrešitvi s položaja direktorja občinske uprave ni bilo mogoče premestiti na delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovemu nazivu in za katero bi izpolnjeval pogoje, zaradi česar mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Zaradi nepotrebnosti oziroma nerelevantnosti dokaza se dokazni predlog zavrne samo, če bi se z njim dokazale trditve o dejstvih, ki ne bi mogle spremeniti odločitve sodišča oziroma če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZDSS-1 člen 41, 41/2, 41, 41/2.
zamudna sodba - spor o prenehanju delovnega razmerja - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka - dokazi
V individualnih delovnih sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja velja petnajstdnevni rok za podajo odgovora na tožbo, zaradi česar je odgovor tožene stranke na tožbo zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bil podan po izteku tega roka, prepozen.
Ker tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni pravočasno odgovorila, se šteje, da je priznala tožnikove dejanske navedbe, zaradi česar dokazov, ki jih je predložila v prepoznem odgovoru na tožbo, ni mogoče upoštevati.
Sodišče prve stopnje ni vezano na v tožbi zatrjevano pravno podlago tožbenega zahtevka (tretji odstavek 180. člena ZPP), zato bi moralo utemeljenost tožbenega zahtevka preizkusiti tudi z vidika omenjene pravne podlage, vendar le, v kolikor bi tožnica za tako pravno kvalifikacijo pravočasno podala ustrezno konkretizirano oziroma substancirano pravotvorno dejstveno podlago skupaj z dokazi zanjo.
spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - trditveno dokazna prekluzija - število pripravljalnih vlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Predmetni spor je spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena ZPP), postopek pa se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 40. člena ZIZ). Zakon torej ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti, ki so specifične narave, možnost, da po ugovoru proti izdanem sklepu o izvršbi, vsaka od njih še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovarja še na navedbe nasprotne stranke.
Tuji nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanje je M.O., ki je umrl kot pripadnik Armade BIH, očitno štel za zavarovanca in mu je obdobje, prebito v vojski, upošteval v pokojninsko dobo. Skladno s 1. odstavkom 254. člena ZPIZ/92 pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko pri zavodu uveljavi oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana. Ker je bil pokojni M.O. nazadnje zavarovan v BIH, niso izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje postopka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zvezi z zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine.
ZPP člen 154, 154/2, 199, 199/1, 154, 154/2, 199, 199/1.
stranski intervenient - stroški postopka
Ker stranski intervenient v pravdi deluje poleg glavne stranke, odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan tožniku povrniti pravdne stroške, ni pravilna, saj ga na plačilo le-teh ni mogoče obsoditi.
javni uslužbenec - vojak - dodatek za deljen delovni čas - dodatek za izmensko delo - dežurstvo - straža
Tožnica za čas, ko je bila v času dežurstva in straže prisotna na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu, ni upravičena do izplačila dodatka za delo v deljenem delovnem času niti do dodatka za izmensko delo, saj je plačilo za ta čas posebej urejeno v pravilniku tožene stranke in znaša 60 % osnove brez dodatkov.
Ker je tožnik odpravnino za delovno dobo od sklenitve delovnega razmerja do prvega stečajnega postopka (ki se je zaključil s prisilno poravnavo) že prejel, ni upravičen do odpravnine višje od odpravnine na podlagi delovne dobe od nadaljevanja delovnega razmerja po potrjeni prisilni poravnavi dalje.
Pravna razlaga, da je šlo za pogodbeni izstop iz d.o.o., se namreč izključuje z vložitvijo tožbe na prenehanje družbe in izključitvijo družbenika iz družbe. Tožeča stranka je kot eden od pravnih naslednikov aktivno legitimirana zahtevati delitev premoženja iz sodnega registra izbrisane družbe. Toženec se je ves čas branil pred tožbenim zahtevkom tožeče stranke, ni pa uveljavljal svoje terjatve v pobot terjatvi tožeče stranke. Smiselne razlage postavljanja pobotnega ugovora sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oziroma ta sploh ni bil postavljen), je utemeljen.
določenost zahtevka - primernost izvršilnega naslova
Zahtevek na gradbenem področju mora biti tak, da ga je mogoče izvršiti v tehničnem in gradbenem smislu. Pomanjkljiv je zahtevek: „omogočiti dostop po novih stopnicah“.
dlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkaz obstoja pravice na predlaganem predmetu izvršbe - originaren način pridobitve lastninske pravice - skupno premoženje
Ni mogoče enačiti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, s tisto, ki jo utrpi dolžnik. Po dolžniku zatrjevana nenadomestljiva škoda namreč res ne more biti tista škoda, ki je posledica same izvršbe, saj izvršba teče prav zaradi tega, ker dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti. Drugače pa je pri tretjih, tretji lahko utrpi nenadomestljivo škodo zaradi same izvršbe.
V primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivne, ampak dekleratorne narave ter zato za obstoj pravice v skladu s 1. odst. 73. člena ZIZ zadostuje navedba vseh tistih pravnorelevatnih dejstev v povezavi z javnimi oziroma zasebnimi listinami, ki imajo naravo javne listine, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice.