društva - nezakonitost odločbe o izključitvi iz članstva - ponoven sprejem v članstvo - ugotovitvena in dajatvena tožba
Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, ni več mogoče odreči članstva v LD. Za izključitev člana LD zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil.
Pritrditi je potrebno pritožbenim navedbam obdolženkine zagovornice, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sta v obravnavani zadevi, v nasprotju z določbami in temeljnimi načeli ZKP eno kaznivo dejanje preganjala dva tožilca, obdolženki pa je bila za eno samo (ne-nadaljevano) kaznivo dejanje, ki ji je bilo sprva očitano po obtožbi državnega tožilstva izrečene obsodilna, oprostilna in zavrnilna sodba.
invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
Tožnica je kot invalid I. kategorije invalidnosti pravico do invalidske pokojnine pridobila z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se ji bo začela od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
izvršilni stroški - subjektivni rok - zahteva za povračilo stroškov - objektivni rok - razlaga objektivnega roka
V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višini (subjektivni rok), najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku (objektivni rok). Slednji pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
Ker je bila tožnica od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007 ponovno v bolniškem staležu, ki ji ga je odprla osebna zdravnica, bi bila procesna predpostavka za socialni spor o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje podana le, če bi toženec oziroma imenovani zdravnik in nato zdravstvena komisija odločila o začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni na podlagi predloga osebnega zdravnika. Ker toženec o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje ni odločal, se tožba na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 do 15. 2. 2007 zavrže.
ZNP člen 168, 168/2, 169, 169/2, 168, 168/2, 169, 169/2. ZS člen 99, 99-2, 99, 99-2. OZ člen 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1, 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1.
sodni depozit - položitev stvari - stvarna pristojnost
Za sprejem sodnega depozita in odločanja o predlogu za položitev stvari so stvarno pristojna sodišča, ki odločajo v nepravdnem postopku, torej okrajna sodišča.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen, saj ni podano protipravno ravnanje toženca. Toženec namreč tožniku invalidske pokojnine v določenem obdobju ni izplačeval, ker so bili nakazani zneski zaradi vojnih razmer na območju BiH vrnjeni, z drugim računom pa ni razpolagal. Potem ko je bila vložena zahteva za nadaljnje izplačevanje in ko so bili sporočeni ustrezni podatki o računu, pa je toženec s plačilom invalidske pokojnine nadaljeval, za nazaj zapadle zneske pa izplačal za zadnja 3 leta, ker je skladno s 1. odst. 172. čl. ZPIZ-1.
V odškodninskem sporu mora sodišče, ko odloča o podlagi tožbenega zahtevka, ugotoviti vse štiri elemente civilnega delikta, pri čemer se sicer ne ukvarja z obsegom škode, mora pa ugotoviti obstoj škode in ob tem vzročno povezavo med škodo in ravnanjem povzročitelja.
Če upnik v več združenih zadevah v pritožbi zatrjuje, da ima na določenih nepremičninah solastninsko pravico, je treba pritožbo obravnavati tudi kot ugovor tretjega.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe - nova dejstva v pritožbi zoper sklep o dedovanju - spor o obsegu zapuščine
220. člen ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, torej tudi še v pritožbi lahko podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva. Tudi glede na 3. odstavek 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Določba 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD o nedovoljenosti navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov tako v zapuščinskem postopku ne pride v poštev.
ZDR člen 66, 66/2, 109, 109/1, 66, 66/2, 109, 109/1.
odpravnina - osnova za odmero - invalidnost - delna upokojitev
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti delno upokojena za štiri ure, je zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upravičena do odpravnine, pri odmeri katere se kot osnova upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.
Ker zavarovanec tožene stranke ni poskrbel za namestitev zapore vrat vratarnice, ki bi preprečevala nekontrolirano zapiranje vrat v vetrovnem vremenu, je opustil varnostne ukrepe, ki jih delodajalcu nalaga ZVZD, njegovo ravnanje pa je potrebno presojati po kriteriju skrbnosti dobrega strokovnjaka.
ZOR člen 378, 378/1, 378, 378/1. ZPPSL člen 45, 45/1, 59, 59/3. OZ člen 364, 364/1, 364, 364/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zastaranje v postopku prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je določilo prvega stavka 1. odstavka 45. člena ZPPSL, po katerem se z vložitvijo prijave terjatve zastaranje pretrga, zgolj inštrukcijske narave in ne izključuje drugih načinov pretrganja zastaranja po splošnih določbah ZOR oziroma OZ o zastaranju. Nenazadnje z opustitvijo prijave terjatve v postopku prisilne poravnave upnik ne izgubi terjatve oziroma mu le-ta ne preneha, saj ima po izrecni določbi 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava učinek tudi zoper tiste upnike, ki se postopka prisilne poravnave niso udeležili, pa so bile njihove terjatve naknadno ugotovljene. Zato ni videti razloga, da pretrganja zastaranja ne bi mogla povzročiti tudi v primeru postopka prisilne poravnave dolžnikova pripoznava dolga v smislu določbe 1. odst. 387. člena ZOR oziroma 1. odst. 364. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je bilo dolžno pri odločanju v postopku, ki do dneva učinkovanja ustavne odločbe U-I-300/04 še ni bil pravnomočno končan, upoštevati 376 čl. OZ, v katerem je vsebovana prepoved ultra alterum tantum.
ZDR člen 130, 130/1. ZPP člen 311, 311/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 50, 50/2.
povračilo stroškov prehrane med delom – dietna prehrana – bodoče terjatve
Tožnica je upravičena do povračila stroškov prehrane med delom, saj je dokazala, da ima zdravstvene težave, o katerih je toženo stranko obvestila in da zanjo ustrezna dietna prehrana ni zagotovljena.
Tožbeni zahtevek pa ni utemeljen v delu, v katerem se nanaša na bodoče, še ne zapadlo povračilo stroškov prehrane. Sodišče lahko naloži toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
odškodnina - poškodba pri delu - nepremoženjska škoda - skaženost
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je po škodnem dogodku ostala brazgotina, ki predstavlja le estetski defekt, je tožnica upravičena do denarne odškodnine zaradi skaženosti v višini 500,00 EUR. Takšna odškodnina je glede na ugotovljeno dejansko stanje (brazgotina sicer z medicinskega vidika ne predstavlja skaženosti, vendar tožnico moti in vpliva na njeno duševno ravnovesje) ustrezna tako po objektivnih (glede na spremembo zunanjosti, opaznost, obseg, možnosti zakrivanja skaženosti, spol in starost oškodovanca) kot po subjektivnih merilih (glede na vpliv objektivnih dejstev, navedenih zgoraj, na psihično zdravje oškodovanca).
zaseg predmetov - odredba - ugovor - pravno sredstvo - pravica do pritožbe
Sodišče lahko na ugovor prizadetega odredi vrnitev zaseženega predmeta, če odvzem predmetov ni po zakonu obvezen. Tega ugovora ni mogoče šteti kot pravno sredstvo, temveč kot predlog. Zakon predvideva torej le sprejem pozitivne odločitve, v obliki odredbe, ne predvideva pa, da v primeru neutemeljenosti „ugovora“ sodišče ugovor s sklepom zavrne. Zato bi v slednjem primeru bilo pravilno, če bi sodišče prizadetemu poslalo obvestilo ali dopis, da „ugovoru“ sodišče ne bo ugodilo. Če kljub temu to stori v obliki sklepa, ima takšen sklep naravo dopisa, zoper dopise in obvestila sodišča pa ni dopustna pritožba.
Nenazadnje gre pri zasegu predmetov za začasen ukrep, ki velja do izdaje sodbe o prekršku, s katero sodišče odloči tudi o odvzemu predmetov. Zoper odločitev o odvzemu predmetov pa se lahko poleg obdolženca in predlagatelja postopka pritoži tudi prizadeti lastnik (čl. 150/4 ZP-1). Prav tako je zaseg predmetov nujen ukrep in bi odločanje o zavrnitvi ugovora prizadetega s sklepom in dopustitvijo pritožbe, po nepotrebnem podaljševalo postopek o prekršku, ki bi moral zaradi odrejenega zasega predmetov biti še hitrejši kot običajno.
Zakonska zveza, ki temelji na svobodni odločitvi moškega in ženske o sklenitvi zakonske zveze se lahko razveže, če preneha le pri enem izmed zakoncev čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje in razumevanje.