vročanje sklepa o vknjižbi lastninske pravice - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nedovoljen ugovor
Ob vročanju sklepa o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice v spisu ni bilo pooblastila, iz katerega bi izhajalo, da v tej zemljiškoknjižni zadevi nasprotne udeleženke zastopa odvetnik. Zato sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je sklep vročilo odvetniku namesto neposredno nasprotnim udeleženkam, ki jih je ta odvetnik zastopal v pravdi, v kateri je bila izdana sodba – listina, ki je bila podlaga za vknjižbo v tej zadevi. Brez pooblastila tudi ugovora, ki ga je po prejemu sklepa vložil odvetnik kot pooblaščenec nasprotnih udeleženk, ni bilo mogoče upoštevati. Če bi odvetnik naknadno zahtevano pooblastilo dostavil v roku, bi nedvomno zagotovil procesne učinke ugovora. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na učinke pooblastila iz pravde v postopku izvršbe, kot jih predvideva 95. člen ZPP, saj tu ne gre za izvršilni postopek po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, temveč za samostojni zemljiškoknjižni postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožečih strank ni mogla zakonito podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, saj pogodbe o zaposlitvi, ki je zaradi odpovedi že prenehala veljati, ni mogoče še enkrat odpovedati.
izsiljevanje – prisiljenje – protipravna premoženjska korist – izterjava dolga
Kaznivo dejanje izsiljevanja je posebno kaznivo dejanje prisiljenja. Storilec ima pri tem dejanju namreč namen, da s silo ali grožnjo pridobi protipravno premoženjsko korist ali izterja dolg. Za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da bi storilec premoženjsko korist dejansko pridobil. S silo ali resno grožnjo izterjan dolg mora pomeniti dejansko obstoječi dolg, sicer bo šlo za prvo obliko izsiljevanja, torej za pridobitev protipravne premoženjske koristi. Obstoječi dolg se lahko izterja z izsiljevanjem zase ali za drugo osebo. Takšen dolg seveda ni protipravna premoženjska korist. Med uporabljeno silo ali grožnjo ter oškodovančevim ravnanjem mora biti vzročna zveza.
Objektivno odgovorna oseba je namreč deloma prosta svoje odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo. Za oprostitev odgovornosti pa zadošča vsaka oškodovančeva krivda, tudi lažja oblika malomarnosti, konkretne okoliščine, ko je ugotovljena premajhna pazljivost tožnika, pa utemeljujejo sklep, da je podana sicer sokrivda, vendar le v okviru 10%.
sodna pristojnost – pristojnost arbitraže – določnost pogodbe o arbitraži
Katere so tiste odločitve, v zvezi s katerimi naj bi pritožbe reševala arbitražna komisija, iz statuta ni mogoče ugotoviti. Da bi bil sodni postopek v določenem sporu izključen zaradi pristojnosti arbitraže, pa bi morala pogodba (dogovor) o arbitraži jasno določiti, glede reševanja katerih sporov je predvidena.
uporaba solastne stvari – ureditev razmerij med solastniki – razdelitev solastne stvari – pravdni stroški – načelo uspeha strank
Tožnika zahtevata izpraznitev celotnega stanovanja in njegovo celotno izročitev. Torej ne zahtevata samo tisto, za kolikor naj bi nasprotni stranki pri uporabi presegali svoj delež. Ker nepremičnina očitno ni razdeljena tako, da bi toženki iz nasprotne tožbe lahko uporabljali le svojemu solastninskemu deležu ustrezen del (tega namreč pritožnika ne trdita), je tožbenemu zahtevku nemogoče ugoditi niti delno, niti v celoti.
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. OZ člen 512, 512/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - zakonita predkupna pravica - uporaba pravil OZ o pogodbeni predkupni pravici - kršitev predkupne pravice - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe s tretjim in sklenitev pogodbe z njim - izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa na tretjega
Zakon o kmetijskih zemljiščih ureja tudi promet s kmetijskimi zemljišči. Določena je zakonita predkupna pravica. Pri uveljavljanju zakonite predkupne pravice je treba upoštevati splošne določbe OZ, torej čl. 507 do 513. V konkretnem primeru toženka s tožnikom pogodbe ni bila pripravljena skleniti, naknadno, po vložitvi tožbe pa je nepremičnino odtujila. Predkupni upravičenec ima pravico do tožbe po 1. odst. 512. čl. OZ. Tožnik kot predkupni upravičenec je glede na specifično ureditev po ZKZ sicer ob vložitvi tožbe pravilno zahteval sklenitev prodajne pogodbe, ko pa je zvedel za odtujitev, in je s tožbo, v drugem postopku izpodbijal darilno pogodbo, uveljavljal ničnost. Tak zahtevek pa ni skladen z zahtevami 512. čl.. Vendar pa je treba v vsakem primeru postaviti glede na določbo 512. čl. OZ tudi zahtevek, s katerim se izpodbija zemljiškoknjižni vpis, ki je bil opravljen v korist tretjega.
Pritožba ne napada odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da porodnica, ki naj bi bila po tožbenih trditvah vir okužbe, ni bila okužena z virusom herpesa. To pa pomeni, da do škode ni moglo priti na zatrjevan način. Strinjati se je sicer s tožečo stranko, da bi bilo v primeru, da bi bil vzrok okužbe zunanji, vseeno mogoče sklepati tudi na neko zvezo med ravnanjem zavarovanca tožene stranke in škodo (čeprav seveda ni nujno, da bi bila ta zveza pravno relevantna), vendar tožeča stranka ni dokazala niti, da bi bil vir okužbe sploh zunanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0004616
ZD člen 132, 142. ZOR člen 45, 214, 361, 414, 454. ZPP člen 105, 182, 184, 339, 339/2-14. OZ člen 376, 395, 1060. ZZK-1 člen 31. ZUstS člen 44.
predpogodba - prodajna pogodba - sodediči - solidarna odgovornost za zapustnikove dolgove - položaj sodedičev v sporu - določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - popolnost tožbe
V konkretnem primeru je več sodedičev, ti pa so nerazdelno odgovorni za dolgove zapustnice. Zakonsko je predpisana (navzven) solidarnost, kar je v korist upnika, torej tožnika. Ta tožbenega zahtevka tako ni oblikoval, lahko bi zahteval plačilo dolga bodisi od katerega solidarnega dolžnika, ali pa poljubno porazdelil obveznost med vse sodediče po deležih, ki bi jih lahko tudi sam določil. Ti namreč v takem sporu nimajo položaja enotnih sospornikov.
ZGD-1 člen 295, 295/1, 296, 296/3, 295, 295/1, 296, 296/3.
sklic skupščine na zahtevo manjšine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - pooblastilo za sklic skupščine
Sklic skupščine je mogoče zahtevati samo glede vprašanj, ki so v pristojnosti odločanja skupščine, pri čemer mora biti izkazana korist družbe od sprejetja predlaganih sklepov. Ker predlagatelja v svoji zahtevi nista z ničemer utemeljila koristi družbe od ponovnega potrjevanja že sprejetih sklepov na predhodni skupščini, katerih nista v predlogu niti konkretizirala, to pomeni, da nista ponudila ustrezne trditvene podlage, na podlagi katere bi sodišče prve stopnje moralo postopati skladno s 3. odstavkom 296. člena ZGD-1. Predlog predlagateljev je zato vsebinsko nesklepčen.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - absolutno bistvene kršitve - prepoved reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za A, B, G in H kategorije motornih vozil, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa ugotovilo, da ima storilec vozniško dovoljenje za B, G in H kategorijo motornih vozil. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je storilcu prekrška izreklo prenehanje za B, G in H kategorije motornih vozil, ne pa tudi za A kategorijo. Iz spisovnega gradiva sicer izhaja, da storilec sploh nima vozniškega dovoljenja za A kategorijo motornih vozil, temveč za kategorijo A do 50 km/h, vendar bi v primeru, če bi pritožbeno sodišče omenjeno bistveno kršitev odpravilo tako, da bi pri navedbi kategorije A popravilo v pravilno A do 50 km/h, kršilo prepoved spremembe v škodo storilca (reformatio in peius) predpisano v X. odst. 163. čl. ZP-1.
absolutno zastaranje kazenskega pregona -velika premoženjska korist - novi in stari zakon
Po novem Kazenskem zakoniku (KZ-1) je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona za dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, zato kazenski pregon za obravnavano kaznivo dejanje ni več dopusten. Vsako dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, ne predstavlja njegovih kvalificiranih oblik, ker ni dosežena velika premoženjska korist, tako da je kazenski pregon za vsako posamezno dejanje, opisano v prvi in drugi alinei absolutno zastaral. Člen 99 v 3. točki devetega odstavka določa višino velike premoženjske koristi, ki mora v času storitve kaznivega dejanja presegati znesek 50.000,00 EUR, kar pa obdolženec z dejanjem, opisanem v prvi in drugi alinei ni izpolnil, saj sta glede na navedeno podani le temeljni obliki obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za katero pa nastopi po KZ-1 absolutno zastaranje pregona, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja.
Po vsebini predstavlja storilčeva vloga tako prošnjo za odložitev izvrševanja uklonilnega zapora, kot tudi predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo zato prošnjo za odlog obravnavati po določbah 25. člena ZIKS-1 in o njej odločiti z odločbo izdano po pravilih ZUP, predlog za nadomestitev pa bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati v skladu 202c.čl. ZP-1 in o njem odločiti s sklepom.
Če storilec v vlogi ne navaja takšnih dejstev, ki bi kazala na obstoj kateregakoli od razlogov za odložitev po čl. 24/I ZIKS-1, to ne pomeni, da njegove vloge ni šteti kot prošnjo za odložitev in jo zato sploh ne obravnavati, pač pa je v takšnem primeru njegova prošnja neutemeljena in jo je zato potrebno zavrniti.
Utemeljena je pritožba obdolženca, ki graja kazensko sankcijo, ki mu jo je sodišče prve stopnje izreklo z napadeno sodbo. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo obdolženčevo predkaznovanost kot obteževalno okoliščino, ko je navedlo, da je obdolženi prvi dve kaznivi dejanji storil v času, ko je bil kazenskopravno obravnavan zaradi podobnih kaznivih dejanj, saj tega ni mogoče šteti kot obteževalne okoliščine. Kot obteževalna okoliščina se lahko šteje le pravnomočna sodba, ki je bila obdolžencu izrečena pred storitvijo kaznivih dejanj, kar je v obravnavanem primeru bilo le pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti na škodo M.K., katerega je dejansko storil v preizkusni dobi. Navedeno pa je tudi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, vendar pa je tej okoliščini dalo preveliko težo, ko se je odločilo za izrek zaporne kazni. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo obdolženčevo težko zdravstveno stanje, kot to izhaja iz zdravniške dokumentacije, na katero se obdolženi sklicuje tudi v pritožbi. Obdolženi je invalidski upokojenec, skrbi pa tudi za nedoletnega otroka, kar ni za spregledati, kljub temu, da ga je v obravnavani zadevi ogrožal. Glede na navedeno, po oceni pritožbenega sodišča obstajajo okoliščine, ki omogočajo izrek pogojne obsodbe, ker se lahko utemeljeno pričakuje, da obdolženi ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, saj je od prvih dveh preteklo že več kot štiri leta. Zato je pritožbeno sodišče obdolžencu izreklo pogojno obsodbo ob splošnem pogoju, da v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja, kot je to razvidno iz izreka te sodbe, saj je prepričano, da bo že izrečeno opozorilo ob zagroženi kazni tako vplivalo na obdolženca, da ta več ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
Da bi se okrožno sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbe lahko pravilno opredelilo do svoje stvarne pristojnosti, morajo biti iz tožbe razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna stvarna pristojnost sodišča, ki bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ena od tovrstnih okoliščin je lahko tudi narava spornega razmerja, iz katerega tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo. Navedena okoliščina je namreč odločilna v tistih primerih, ko zakon na določeno naravo spora veže pristojnost posameznega sodišča (2. odstavek 30. člena in 2. odstavek 32. člena ZPP).
Okrajno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču, se je napačno oprlo, na 42b. člen ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče že pravnomočno priznana. Pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok
V kolikor je tožena stranka želela, da tožniku, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delovno razmerje preneha pred iztekom odpovednega roka po pogodbi o zaposlitvi, bi se morala o tem z njim sporazumeti, ne pa mu samovoljno predčasno zaključiti delovnega razmerja. Posledično je tožnik upravičen do priznanja delovnega razmerja in plačila nadomestila plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ker se za stečaj kreditno-hranilnih služb uporabljajo predpisi, ki urejajo prisilno poravnavo in stečaj, iz katerih izhaja, da po zaključku stečajnega postopka in izbrisu družbe iz sodnega registra ustanovitelji ne odgovarjajo za morebitne obveznosti družbe, tožnica ne more svoje terjatve zoper nekdanjega delodajalca – kreditno-hranilno službo – po zaključenem stečajnem postopku uveljavljati zoper tožene stranke – ustanoviteljice.
poplačilo iz prejete fakture za prodano nepremičnino - izpodbijanje terjatev
Pritožniki ne spadajo med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine za prodano nepremičnino in tudi ne med tiste, ki imajo pravico izpodbijati terjatve oseb, ki imajo pravico do poplačila iz kupnine.