ZGD člen 394, 394/1, 580, 580/6, 394, 394/1, 580, 580/6. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1, 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - rok
V skladu z določbo petega odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZGD je treba predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike po ZFPPod izbrisane družbe podati v roku 1 leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Ur. l. RS. Ta rok je torej začel teči takoj po objavi izbrisa družbe v Uradnem listu RS, a je bil nato tek zastaranja terjatve, ki ima podlago v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, dne 23.05.2002 po sklepu Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-135/00-60 z dne 23.05.2002, objavljenem v Ur. l. RS št. 50/2002 dne 07.06.2002, zadržan do končne odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavnosti tretjega poglavja ZFPPod. O slednji je Ustavno sodišče RS odločilo dne 09.10.2002 z odločbo št. U-I-135/00-77, ki je bila objavljena v Ur. l. RS dne 04.11.2002 in je pričela veljati dne 05.11.2002. Tako v času od 23.05.2002 do 05.11.2002 enoletni rok za vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika družbe ni tekel
Mokra in spolzka tla so sicer nevarna stvar, zaradi česar imetnik objektivno odškodninsko odgovarja za škodo. Vendar pa je v presojani zadevi škoda nastala izključno zaradi ravnanja tožnice, ki se je zavedala, da lahko pri hoji po mokrih in spolzkih tleh pade, pa je lahkomiselno mislila, da do padca ne bo prišlo, zaradi česar ni podana odškodninska odgovornost niti na strani imetnika tal niti na strani njenega delodajalca (ki je njeno delo zagotavljal drugemu delodajalcu – uporabniku) ali zavarovalnice.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - upokojitev
Glede na to, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni prenehala veljati niti na podlagi zakona zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije niti na podlagi odpovedi zaradi upokojitve, tožnik do odpravnine ob upokojitvi ni upravičen, ne glede na to, da se je naslednjega dne po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas upokojil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – obrazložitev odpovedi
Ker je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedla odpovedni razlog in tožnika opozorila na posledice odpovedi, je odpoved zakonita, saj dodatne obrazložitve v zvezi z ukinitvijo delovnega mesta v odpovedi ni bila dolžna zapisati.
URS člen 14, 14/2, 22, 14, 14/2, 22. ZGD člen 437, 437/5, 437, 437/5.
izstop družbenika - pravica do izplačila vrednosti poslovnega deleža - ocenjena vrednost poslovnega deleža - tržna vrednost poslovnega deleža - pripombe na izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - zamudne obresti na stroške postopka
Razlaga pravnega standarda "ocenjena vrednost poslovnega deleža" kot cene, po kateri bi bil investitor pripravljen kupiti poslovni delež tožeče stranke, kaže na pravni standard tržne vrednosti poslovnega deleža. Slednji je bil kot merilo za vračilo določen v besedilu ZGD pred uveljavitvijo novele ZGD-F, to je pred 22. 6. 2001, z novelo ZGD-F pa je bilo merilo "tržne vrednosti poslovnega deleža" nadomeščeno z merilom "ocenjene vrednosti poslovnega deleža". Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo ocenjeno vrednost poslovnega deleža.
V obravnavanem primeru je najzanesljivejša metoda za oceno vrednosti poslovnega deleža metoda ocene sredstev in obveznosti.
Zavod, kot strokovna organizacija za vzgojo in varstvo, je pri opravljanju svoje dejavnosti dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo. Zato bi moral nepredvidljivo reakcijo varovanca pričakovati in rejnico na to opozoriti.
napotitev na pravdo - vštevanje daril - nujni delež - nujni dediči
Zapustnikova snaha ne sodi v krog nujnih dedičev, določenih v 25. členu ZD, zato je sklep v delu, kolikor napotuje oporočnega dediča, da vloži tožbo tudi zoper njo kot nujno dedinjo, materialnopravno napačen.
ZPIZ-1 člen 23, 23/1, 156, 156/2, 249, 262, 262/1.
starševski dodatek - družinska pokojnina - status zavarovanca
Tožena stranka je v izpodbijani prvostopenjski odločbi pravilno odločila, da tožnici preneha pravica do družinske pokojnine z dnem, ko je pridobila pravico do starševskega dodatka in status zavarovanke v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V izvršilnem postopku, ki poteka na podlagi izvršilnega naslova, obnova postopka ni dopustna. Na to jasno kaže vsebina prvega odstavka 63. člena ZIZ: "Dolžnik lahko proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev, zahteva obnovo postopka po določbah ZPP". Ker je le v sklepu o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini dolžniku naložena obveznost poravnave terjatve (pri sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu kot je predmetni tega ni, saj je naložitev izpolnitve obveznosti in rok izpolnitve določen že v izvršilnem naslovu), je torej obnova postopka dopustna le zoper sklep o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini.
Dejstvo nastanka škode zaradi oprave izvršbe s prodajo nepremičnine ne predstavlja pravno relevantne škode.
Navedbe o spremembi vrednosti nepremičnine po dnevu cenitve namreč ne morejo biti razlog za ponovno cenitev oziroma dvom v verodostojnost že opravljene cenitve. V kolikor se vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremeni imajo namreč stranke možnost spremembo vrednosti uveljavljati najpozneje osem dni pred prodajnim narokom le pod pogojem, da predlogu za ponovno cenitev predložijo mnenje sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti, ki jo je tožnik izvajal že v preteklih letih, saj v primeru ponavljajočih se kršitev rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, ko kršitve trajajo.
Dejstvo, da so bila denacionalizacijskemu upravičencu izročena nadomestna zemljišča kot odškodnina za zaplenjeno premoženje, ne more biti podlaga za odločitev, da ni pogojev za uporabo določb ZDKG. Statusa zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG ne dobijo le kmetije, katerih zemljišča tvorijo kompleks, ampak je bistvena količina in vrsta zemljišča (od 5 ha do 100 ha površin, ki ne smejo biti izključno gozdovi). Tudi nadomestna zemljišča prevzemniku kmetije zagotavljajo večjo rentabilnost in s tem boljši eksistenčni položaj. Zato ni pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi bilo nepravično do ostalih dedičev, če bi le prevzemnik kmetije podedoval nadomestna zemljišča, saj je prav to namen ZDKG.
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila, je namreč pomembna okoliščina, katera stranka je povzročila spor.
Ker navedene premičnine niso oz. ne obstajajo več kot del premoženjske mase udeležencev, tudi ne morejo biti predmet (niti fizične, niti civilne) delitve v tem postopku.
Toženec bi s svojim ravnanjem povzročil pri tožnici objektivno utemeljeno sklepanje o potrebnosti sodne intervencije za varstvo njenih interesov šele, če bi ga tožnica pred pravdo izrecno in jasno pozvala k ureditvi njunih premoženjskopravnih razmerij na skupnem premoženju na način, kot ga zahteva v tej pravdi, toženec pa bi ponudbo odklonil oz. na poziv ne bi reagiral.
stari ZDR – plača – stimulativni del plače – odpoved pravici do plače
V odločbi opr. št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 je Ustavno sodišče RS ob presoji pravice do odpravnine zavzelo stališče, da se delavec pravicam iz delovnega razmerja, ki ji jih zakonodajalec predpisal kot obveznosti delodajalca s samim zakonom, ne more odpovedati, saj bi bilo to v nasprotju z namenom in smislom delovnega prava. Iz tega razloga se tudi tožnik pravici do stimulativnega dela plače ni mogel odpovedati, saj je bila pravica do plače v spornem obdobju opredeljena kot zakonsko določena pravica z 49. čl. ZDR/90.
ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 286, 286/2, 337, 339, 339/1, 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 286, 286/2, 337, 339, 339/1. OZ člen 133, 133/3, 133, 133/3.
zavrnitev dokaza z zaslišanjem izvedenca - pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - prekomerne vrednosti emisij hrupa - odškodnina za bodočo škodo - začetek teka zamudnih obresti
Pritrditi je sicer pritožbi, da je na prvi stopnji prisojena in sedaj zvišana odškodnina nižja v primerjavi z odškodninami oškodovancev, oziroma da so v teh zadevah bile prisojene višje odškodnine. Vendar pa je v teh primerih bil ugotovljen tudi prekomerni obseg drugih imisij (onesnaženost zraka in vibracije) in ne samo hrup.
ZPP člen 184, 184/3, 286, 286/1, 286/4, 184, 184/3, 286, 286/1, 286/4. ZUE člen 13, 13/4, 13, 13/4.
sprememba zahtevka zaradi uvedbe eur - prekluzija - sodna poravnava
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek iz tožbe, ki se je glasil na znesek v SIT, čeprav ga je tožeča stranka po uvedbi EUR postavila v EUR. Šlo je za isti zahtevek, razlika je bila v spremembi domače valute, posledica Zakona o uvedbi eura (ZUE, Ur.l. RS, št. 114/06). Sodišče mora tudi brez modifikacije tožbenega zahtevka, v skladu s četrtim odstavkom 13. člena ZUE, po uradni dolžnosti preračunati znesek, ki se glasi v SIT, v znesek glaseč se v EUR, če tega pomotoma ne stori ali spregleda takšno modifikacijo zahtevka tožeče stranke, vseeno odloči o istem tožbenem zahtevku.
ZOZ člen 135, 135/2, 135/2-1, 135/2-2. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah vlade Republike Slovenije člen 9.
javni uslužbenec – dodatek k plači – posebni pogoji dela
Ker je tožnik zasedal delovno mesto grafika – tehnologa, na katerem je opravljal strokovno tehnična dela (za kar je predviden dodatek v višini 10 %) in ne organizacijskih, vodstvenih in operativnih del obrambe in zaščite kot tudi ne del s posebno obremenitvijo, nima pravice do višjega dodatka k plači zaradi vrednotenja posebnih pogojev dela in odgovornosti.
Zemljiškoknjižno sodišče ni dolžno preverjati obstoja denarne terjatve, zaradi katere se vodi izvršilni postopek, ampak izključno slediti obvestilu in sklepu izvršilnega sodišča.