ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 58, 60, 51, 51/2, 55, 58, 60. ZTLR člen 20, 20, 20.
razdelitev skupnega premoženja med trajanjem zakonske zveze - originarna pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s posebnim premoženjem
Ob ugotovitvi, da je stranka darilne pogodbe le tožnik in ne tudi toženka, da je predmet darila le 1/2 solastninski delež tožnika in ne tudi solastninski delež toženke na nepremičninah, da je v pogodbi navedeno, kaj vse predstavlja ta solastninski delež v naravi, je pravilna odločitev, da je tožnik soglašal, da se njegovo delo in vlaganja po sklenitvi darilne pogodbe z bivšo ženo niso odrazila v več kot 1/2 deležu na skupnem premoženju, da je bila torej delitev, s katero je pridobil 1/2 solastninski delež, ustrezna in je s tem premoženjem tudi razpolagal. Tako je pravilna odločitev, da je tožnik v darilni pogodbi, ki jo je sklenil s hčerkama, razpolagal s svojim posebnim in ne s skupnim premoženjem.
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila, je namreč pomembna okoliščina, katera stranka je povzročila spor.
Dejstvo, da so bila denacionalizacijskemu upravičencu izročena nadomestna zemljišča kot odškodnina za zaplenjeno premoženje, ne more biti podlaga za odločitev, da ni pogojev za uporabo določb ZDKG. Statusa zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG ne dobijo le kmetije, katerih zemljišča tvorijo kompleks, ampak je bistvena količina in vrsta zemljišča (od 5 ha do 100 ha površin, ki ne smejo biti izključno gozdovi). Tudi nadomestna zemljišča prevzemniku kmetije zagotavljajo večjo rentabilnost in s tem boljši eksistenčni položaj. Zato ni pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi bilo nepravično do ostalih dedičev, če bi le prevzemnik kmetije podedoval nadomestna zemljišča, saj je prav to namen ZDKG.
URS člen 14, 14/2, 22, 14, 14/2, 22. ZGD člen 437, 437/5, 437, 437/5.
izstop družbenika - pravica do izplačila vrednosti poslovnega deleža - ocenjena vrednost poslovnega deleža - tržna vrednost poslovnega deleža - pripombe na izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - zamudne obresti na stroške postopka
Razlaga pravnega standarda "ocenjena vrednost poslovnega deleža" kot cene, po kateri bi bil investitor pripravljen kupiti poslovni delež tožeče stranke, kaže na pravni standard tržne vrednosti poslovnega deleža. Slednji je bil kot merilo za vračilo določen v besedilu ZGD pred uveljavitvijo novele ZGD-F, to je pred 22. 6. 2001, z novelo ZGD-F pa je bilo merilo "tržne vrednosti poslovnega deleža" nadomeščeno z merilom "ocenjene vrednosti poslovnega deleža". Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo ocenjeno vrednost poslovnega deleža.
V obravnavanem primeru je najzanesljivejša metoda za oceno vrednosti poslovnega deleža metoda ocene sredstev in obveznosti.
Tožnik, pri katerem se je pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevala pri skupni pokojninski dobi pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v BIH, za isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do pokojnine v Sloveniji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti, ki jo je tožnik izvajal že v preteklih letih, saj v primeru ponavljajočih se kršitev rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, ko kršitve trajajo.
Zavod, kot strokovna organizacija za vzgojo in varstvo, je pri opravljanju svoje dejavnosti dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo. Zato bi moral nepredvidljivo reakcijo varovanca pričakovati in rejnico na to opozoriti.
napotitev na pravdo - vštevanje daril - nujni delež - nujni dediči
Zapustnikova snaha ne sodi v krog nujnih dedičev, določenih v 25. členu ZD, zato je sklep v delu, kolikor napotuje oporočnega dediča, da vloži tožbo tudi zoper njo kot nujno dedinjo, materialnopravno napačen.
V izvršilnem postopku, ki poteka na podlagi izvršilnega naslova, obnova postopka ni dopustna. Na to jasno kaže vsebina prvega odstavka 63. člena ZIZ: "Dolžnik lahko proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev, zahteva obnovo postopka po določbah ZPP". Ker je le v sklepu o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini dolžniku naložena obveznost poravnave terjatve (pri sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu kot je predmetni tega ni, saj je naložitev izpolnitve obveznosti in rok izpolnitve določen že v izvršilnem naslovu), je torej obnova postopka dopustna le zoper sklep o izvršbi, ki temelji na verodostojni listini.
Dejstvo nastanka škode zaradi oprave izvršbe s prodajo nepremičnine ne predstavlja pravno relevantne škode.
Navedbe o spremembi vrednosti nepremičnine po dnevu cenitve namreč ne morejo biti razlog za ponovno cenitev oziroma dvom v verodostojnost že opravljene cenitve. V kolikor se vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremeni imajo namreč stranke možnost spremembo vrednosti uveljavljati najpozneje osem dni pred prodajnim narokom le pod pogojem, da predlogu za ponovno cenitev predložijo mnenje sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - upokojitev
Glede na to, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni prenehala veljati niti na podlagi zakona zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije niti na podlagi odpovedi zaradi upokojitve, tožnik do odpravnine ob upokojitvi ni upravičen, ne glede na to, da se je naslednjega dne po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas upokojil.
Prevzem ključev je po sodni praksi res lahko tisto dejanje, ki šteje kot konkludentno dejanje za sklepanje na dogovor o sporazumnem predčasnem prenehanju najemnega razmerja, vendar ob nadaljnjem pogoju, da najemodajalec ob tem dejanju ne ukrepa tako, da se sklicuje na odpovedni rok in zahteva plačilo najemnine za obdobje do pogodbeno dogovorjenega ali zakonsko določenega roka veljavnosti najemnega razmerja.
Ker navedene premičnine niso oz. ne obstajajo več kot del premoženjske mase udeležencev, tudi ne morejo biti predmet (niti fizične, niti civilne) delitve v tem postopku.
Mokra in spolzka tla so sicer nevarna stvar, zaradi česar imetnik objektivno odškodninsko odgovarja za škodo. Vendar pa je v presojani zadevi škoda nastala izključno zaradi ravnanja tožnice, ki se je zavedala, da lahko pri hoji po mokrih in spolzkih tleh pade, pa je lahkomiselno mislila, da do padca ne bo prišlo, zaradi česar ni podana odškodninska odgovornost niti na strani imetnika tal niti na strani njenega delodajalca (ki je njeno delo zagotavljal drugemu delodajalcu – uporabniku) ali zavarovalnice.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 277, 324, 324/2, 178, 178/1, 178/2, 277, 324, 324/2. OZ člen 376, 376.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - porazdelitev odgovornosti - obojestranska krivda - ne ultra alterum tantum
Nepravilno je stališče pritožnice, da je potrebno prometno nesrečo, v kateri je prišlo do trčenja treh vozil, obravnavati kot dva ločena dogodka. V primeru, ko nesreča izvira iz delovanja treh vozil, kot se je zgodilo v konkretnem primeru, se porazdeli odgovornost za škodo med vse tri udeležence.
konec izvršilnega postopka - zahteva za izločitev sodnika - sklep o poplačilu
ZIZ nikjer izrecno ne določa, kdaj se izvršilni postopek konča. Po prevladujočem stališču pravne teorije, ki ga je sprejela tudi sodna praksa, se izvršilni postopek konča z zadnjim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača, ali sklepom o ustavitvi postopka zaradi morebitne neuspešnosti izvršbe. V obravnavani zadevi je bil sklep o poplačilu izdan še preden je dolžnik podal obravnavano zahtevo za izločitev sodnice.
Z navedenim sklepom se je izvršilni postopek v obravnavani zadevi zaključil, zaradi česar je dolžnikov predlog za izločitev sodnice v smislu drugega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepozen.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43, 43/3, 43, 43/3.
plača - osnovna plača - pričakovani delovni rezultati - destimulacija
Ker je bilo v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi (glede na panožno in podjetniško kolektivno pogodbo) dogovorjeno, da je dolžan za osnovno plačo doseči pričakovane delovne rezultate (ki jih ni dosegel), njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike do osnovne plače ni upravičen.
Zemljiškoknjižno sodišče ni dolžno preverjati obstoja denarne terjatve, zaradi katere se vodi izvršilni postopek, ampak izključno slediti obvestilu in sklepu izvršilnega sodišča.
Zahtevek za povrnitev stroškov predsodnega postopka, ki ga delavec uveljavlja v individualnem delovnem sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je odškodninski zahtevek. Ker je tožnik ustrezno zahtevo za povrnitev stroškov podal že ob zagovoru pri delodajalcu, pri katerem je bil prisoten tudi njegov pooblaščenec, in ker so mu stroški nastali zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je do povračila utemeljeno priglašenih stroškov upravičen.
izvršba na denarna sredstva - meje izvršbe - ugovor po izteku roka - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Določba prvega odstavka 138. člena ZIZ o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, ne loči med izvršbo na kritje in na dobroimetje. Če je izvršba s sklepom o izvršbi na upnikov predlog dovoljena samo na dobroimetje, ki je del kritja, se ne more opraviti na dolžnikovo odobreno negativno stanje, ki ni dobroimetje.