invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – nadomestilo za invalidnost
S prvim dnem v mesecu po nastanku sprememb v stanju invalidnosti, ko je bila tožniku priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto ob upoštevanju dodatnih omejitev, tožnik ne more biti več upravičen do drugih pravic na podlagi invalidnosti, ki jih je prejel po prej veljavnem ZPIZ/92, saj je namesto pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu sedaj določena pravica do nadomestila za invalidnost. Glede na to sta odločbi toženca, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, zakoniti.
S tem ko je sodišče z začasno odredbo prvega tožnika postavilo za direktorja tožene stranke, mu je omogočilo, da je v postopku kot interese tožene stranke uveljavil svoje interese oziroma drugače povedano, da je v imenu tožene stranke opravil tista pravdna dejanja, ki so proti njenim interesom, pa koristijo njemu kot tožniku. To so na primer...(2) odpoved pravici do pritožbe proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.1.2008 (tudi) v imenu tožene stranke)... Vsa našteta ravnanja je prvi tožnik storil z namenom, da sodišče njegova ravnanja šteje kot ravnanja tožene stranke. Tako ravnanje pa pomeni zlorabo pravic. Ker so dejanja, ki pomenijo zlorabo pravic prepovedana, so nična. Zato jih sodišče ne sme upoštevati.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izključna uporabo
Ukrepi po ZPND lahko dopolnijo ukrepe, ki so za varstvo žrtev nasilja določeni v drugih zakonih. Pripor po ZKP je le začasen, časovno omejen ukrep, katerega utemeljenost se v kazenskem postopku sprotno presoja in o njem odloča skladno z določili ZKP in tudi uporabljeno načelo sorazmernosti ne utemeljujejo zavrnitve predloga za izrek ukrepov po ZPND.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – rok za vložitev tožbe
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (alkoholiziranost, prostovoljna odločitev za zdravljenje), niso okoliščine, ki jih ni mogel predvideti ali odkloniti, temveč so okoliščine, katere je sam zakrivil. Te po njegovi krivdi nastale okoliščine ne morejo predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za izvršbo - delni umik - vračunavanje - vrstni red
Določilo čl. 288 OZ je dispozitivno v tem pomenu, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja, predpisano pa je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da določi katere terjatve (glavnico, obresti, stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom.
Za izrek pogojne obsodbe sodišče ni imelo zakonske podlage, saj je pravilno ugotovilo, da je obdolženec očitano kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi po izrečenih pogojnih obsodbah. Pogojno obsodbo pa sme sodišče izreči le, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo kazenske odgovornosti in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretji odstavek 51. člena KZ). Ker podatki iz kazenske evidence za obdolženca ne dajejo podlage za takšen zaključek zaradi obsežne predkaznovanosti, izrek pogojne obsodbe ni utemeljen.
ZZDT člen 8, 8. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2, 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Ker je tožnik za obdobje veljavnosti delovnega dovoljenja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, po izteku te pogodbe o zaposlitvi ne more na podlagi dejstva, da je v vmesnem obdobju pridobil osebno delovno dovoljenje, ki ni časovno omejeno, zahtevati od tožene stranke, da ga zaposli za nedoločen čas.
ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - izbris družbe - skrajšani postopek - odgovornost družbenikov
Ker je bila družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen, izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku, je plačilo vseh obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi in zakonskih določb upravičeno uveljavljal s tožbo od prvotožene stranke, ki je kot nekdanji zakoniti zastopnik in družbenik ter ustanovitelj družbe pred izbrisom iz sodnega registra morala podati notarsko overjeno izjavo, da družba nima neporavnanih obveznosti in da prevzema obveznost plačila vseh morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Zavarovalnica mora ob obvestilu o zavarovalnem primeru in predloženih dokazilih ob skrbnosti dobrega strokovnjaka storiti vse, da ugotovi obstoj in znesek svoje obveznosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Razlogi, ki jih predlagateljica navaja v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, so tako tehtni, kot jih predvideva določba člena 35/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Okoliščina, da je predlagateljica v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka, pri Okrajnem sodišču pa opravlja funkcijo sodnice in začasne predsednice sodišča, bi utegnila pri osumljenih vzbuditi dvom o nepristranosti Okrajnega sodišča.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku v spornem obdobju v gotovini oziroma na roko proti podpisu na blagajniški prejemek izplačala plačo in regres za letni dopust, je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo teh terjatev utemeljen.
ZKP člen 120, 120/4, 421, 421/3, 120, 120/4, 421, 421/3.
rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-96/06-13 z dne 14.2.2008 je določilo 3. odst. 421. čl. ZKP, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od vročitve obdolžencu, v neskladju z Ustavo. Rok za vložitev zahteve zoper odločbo iz 4. odst. 420. čl. ZKP se do odprave ugotovljenega neskladja šteje v skladu s 4. odst. 120. čl. ZKP. Če ima obdolženec zagovornika, se navedena odločba vroči njemu in zagovorniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa teče od zadnje vročitve.
ZIZ člen 105, 105/1, 120, 120/1, 105, 105/1, 120, 120/1.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - prenos terjatve
Sodišče mora v sklepu omejiti prenos denarne terjatve glede na znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve (razen če gre za nedeljivo terjatev).
Tožnik, pri katerem se je pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevala pri skupni pokojninski dobi pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v BIH, za isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do pokojnine v Sloveniji.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja
Ker delo na tožnikovem delovnem mestu vodje prodaje zahteva popolno zaupanje tožene stranke, je na podlagi dejstva, da je bilo to porušeno v taki meri, da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo več mogoče, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 58, 60, 51, 51/2, 55, 58, 60. ZTLR člen 20, 20, 20.
razdelitev skupnega premoženja med trajanjem zakonske zveze - originarna pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s posebnim premoženjem
Ob ugotovitvi, da je stranka darilne pogodbe le tožnik in ne tudi toženka, da je predmet darila le 1/2 solastninski delež tožnika in ne tudi solastninski delež toženke na nepremičninah, da je v pogodbi navedeno, kaj vse predstavlja ta solastninski delež v naravi, je pravilna odločitev, da je tožnik soglašal, da se njegovo delo in vlaganja po sklenitvi darilne pogodbe z bivšo ženo niso odrazila v več kot 1/2 deležu na skupnem premoženju, da je bila torej delitev, s katero je pridobil 1/2 solastninski delež, ustrezna in je s tem premoženjem tudi razpolagal. Tako je pravilna odločitev, da je tožnik v darilni pogodbi, ki jo je sklenil s hčerkama, razpolagal s svojim posebnim in ne s skupnim premoženjem.
Prevzem ključev je po sodni praksi res lahko tisto dejanje, ki šteje kot konkludentno dejanje za sklepanje na dogovor o sporazumnem predčasnem prenehanju najemnega razmerja, vendar ob nadaljnjem pogoju, da najemodajalec ob tem dejanju ne ukrepa tako, da se sklicuje na odpovedni rok in zahteva plačilo najemnine za obdobje do pogodbeno dogovorjenega ali zakonsko določenega roka veljavnosti najemnega razmerja.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 277, 324, 324/2, 178, 178/1, 178/2, 277, 324, 324/2. OZ člen 376, 376.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - porazdelitev odgovornosti - obojestranska krivda - ne ultra alterum tantum
Nepravilno je stališče pritožnice, da je potrebno prometno nesrečo, v kateri je prišlo do trčenja treh vozil, obravnavati kot dva ločena dogodka. V primeru, ko nesreča izvira iz delovanja treh vozil, kot se je zgodilo v konkretnem primeru, se porazdeli odgovornost za škodo med vse tri udeležence.