Glede na predlog obdolženca, da bi namesto izrečene zaporne kazni opravljal kakšno delo, pa je potrebno povedati, da bo tak predlog obdolženi moral podati pred sodiščem, ki mu je izreklo kazen na prvi stopnji, ker gre za okrajno zadevo, bo o obliki takšne izvršitve kazni odločal okrajni sodnik (člen 86/IV KZ-1).
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izključna uporabo
Ukrepi po ZPND lahko dopolnijo ukrepe, ki so za varstvo žrtev nasilja določeni v drugih zakonih. Pripor po ZKP je le začasen, časovno omejen ukrep, katerega utemeljenost se v kazenskem postopku sprotno presoja in o njem odloča skladno z določili ZKP in tudi uporabljeno načelo sorazmernosti ne utemeljujejo zavrnitve predloga za izrek ukrepov po ZPND.
Zavarovalnica mora ob obvestilu o zavarovalnem primeru in predloženih dokazilih ob skrbnosti dobrega strokovnjaka storiti vse, da ugotovi obstoj in znesek svoje obveznosti.
Tožnica je s sprednjim delom vozila trčila v zadnji del vozila zavarovanke tožene stranke, pri čemer je prvi mogoče očitati, da je vozila na prekratki varnostni razdalji, druga pa, da ni vklopila vseh 4 smernikov, ko ji je zaradi tehničnih težav začela hitrost vozila upadati, da je vozila s hitrostjo, ki je bila več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti. Vendar pa večji del krivde nosi tožnica, ki kljub vedenju, da pred njo vozi zavarovanka tožene stranke, ni vozila na takšni varnostni razdalji, ki bi ji v kritičnem trenutku omogočala uspešen manever. Tožnica je imela večje možnosti, da s svojim pravilnim obnašanjem v prometu nezgodo predvidi in prepreči, medtem ko so bile možnosti zavarovanke tožene stranke za preprečitev trčenja zaradi okvare njenega vozila manjše. Upoštevaje navedene okoliščine je primerna porazdelitev odgovornosti v razmerju med tožečo in toženo stranko v razmerju 70:30.
S tem ko je sodišče z začasno odredbo prvega tožnika postavilo za direktorja tožene stranke, mu je omogočilo, da je v postopku kot interese tožene stranke uveljavil svoje interese oziroma drugače povedano, da je v imenu tožene stranke opravil tista pravdna dejanja, ki so proti njenim interesom, pa koristijo njemu kot tožniku. To so na primer...(2) odpoved pravici do pritožbe proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.1.2008 (tudi) v imenu tožene stranke)... Vsa našteta ravnanja je prvi tožnik storil z namenom, da sodišče njegova ravnanja šteje kot ravnanja tožene stranke. Tako ravnanje pa pomeni zlorabo pravic. Ker so dejanja, ki pomenijo zlorabo pravic prepovedana, so nična. Zato jih sodišče ne sme upoštevati.
Materialnopravno je pravilno pritožnikovo stališče, da je vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register deklaratorne narave.
V predmetnem postopku je napaden skupščinski sklep družbe (tožene stranke) z dne 23.10.2003, s katerim je skupščina tožene stranke razrešila kot direktorja družbe D. K. in imenovala za njenega direktorja E. Š.. Slednji je ob vložitvi tožbe tožeče stranke proti toženi stranki dal kot direktor tožene stranke pooblastilo za zastopanje in vložitev odgovora na tožbo odvetniku A. P. iz Ljubljane. Slednji je v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo (primerjaj v spisu list. št. 26).
Morebitna ugotovitev ničnosti ali razveljavitev sklepa skupščine učinkuje šele z dnem pravnomočnosti sodbe. Sklepi skupščine so namreč veljavni ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Posledice ničnosti in izpodbojnosti nastopijo šele s pravnomočnostjo sodbe.
Materialnopravno je nepravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da E.Š. ni mogel v času vloženega odgovora na tožbo pooblastiti odvetnika A. P. za zastopanje.
Ne glede na to, da manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse, sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti. Če torej tisti, ki ima pravni interes za ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo.
Nosilni razlog sodbe VS RS, opr. št. III Ips 166/2006, je, da je bilo soglasje ministra za kulturo po 1. odst. 58. člena Zakona o medijih, ki je veljal v času podpisa omenjene pogodbe predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe, katere predmet je (med drugim) pridobitev 20 ali več odstotnega upravljavskega deleža v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa (primerjaj s točko 6).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela
Če se na istem delovnem mestu sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas vsako leto iz istih potreb, ni mogoče šteti, da je potreba po tem delu začasna, ampak je trajna. Za takšen primer pa pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonita in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Če upnik sam zatrjuje, da niso izpolnjene predpostavke za izpolnitev pogodbene obveznosti dolžnika iz naloga o odprtju dokumentarnega akreditiva, nima izkazane nedenarne terjatve zoper dolžnika. Morebitna izpolnitev dolžnika iz dokumentarnega akreditiva, na prepoved katere meri predlagana začasna odredba, ne bi posegla v pravni položaj samega upnika.
ZZDT člen 8, 8. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2, 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Ker je tožnik za obdobje veljavnosti delovnega dovoljenja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, po izteku te pogodbe o zaposlitvi ne more na podlagi dejstva, da je v vmesnem obdobju pridobil osebno delovno dovoljenje, ki ni časovno omejeno, zahtevati od tožene stranke, da ga zaposli za nedoločen čas.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055601
ZOR člen 10, 102, 277, 10, 102, 277. ZPP člen 319, 319/2, 325, 328, 328/1, 319, 319/2, 325, 328, 328/1.
popravni sklep - druga očitna pisna pomota - oddaja v najem tujih poslovnih prostorov - najemodajalec kot nelastnik - pravnomočno razsojena stvar
Če oseba oddaja v najem poslovne prostore, katerih ni lastnica, lahko v soglasju z drugo pogodbeno stranko, kot merilo dogovorjene višine najemnine vnese v pogodbo vsebino Odredbe o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin. Sklepanje obligacijskih razmerij je namreč svobodno (10. člen ZOR). Nikjer ni predpisano, da tožeča stranka omenjene odredbe ne bi smela uporabljati pri sklepanju najemnih pogodb, dolžna pa jo je uporabljati tedaj, ko je hkrati lastnica poslovnega prostora, ki ga oddaja v najem.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – rok za vložitev tožbe
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (alkoholiziranost, prostovoljna odločitev za zdravljenje), niso okoliščine, ki jih ni mogel predvideti ali odkloniti, temveč so okoliščine, katere je sam zakrivil. Te po njegovi krivdi nastale okoliščine ne morejo predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – postopek pred odpovedjo – pisna obdolžitev – vabilo na zagovor – vročanje
Ker je tožena stranka tožnici dopis, ki je vseboval obdolžitev pred odpovedjo in vabilo na zagovor, poslala z navadno pošto, tako da ga tožnica ni prejela, je bistveno kršila določbe zakona o postopku pred odpovedjo (tožnici ni zagotovila zagovora) in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja
Ker delo na tožnikovem delovnem mestu vodje prodaje zahteva popolno zaupanje tožene stranke, je na podlagi dejstva, da je bilo to porušeno v taki meri, da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo več mogoče, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
ZKP člen 120, 120/4, 421, 421/3, 120, 120/4, 421, 421/3.
rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-96/06-13 z dne 14.2.2008 je določilo 3. odst. 421. čl. ZKP, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od vročitve obdolžencu, v neskladju z Ustavo. Rok za vložitev zahteve zoper odločbo iz 4. odst. 420. čl. ZKP se do odprave ugotovljenega neskladja šteje v skladu s 4. odst. 120. čl. ZKP. Če ima obdolženec zagovornika, se navedena odločba vroči njemu in zagovorniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa teče od zadnje vročitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – obrazložitev odpovedi
Ker je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedla odpovedni razlog in tožnika opozorila na posledice odpovedi, je odpoved zakonita, saj dodatne obrazložitve v zvezi z ukinitvijo delovnega mesta v odpovedi ni bila dolžna zapisati.
ZGD člen 394, 394/1, 580, 580/6, 394, 394/1, 580, 580/6. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1, 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - rok
V skladu z določbo petega odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZGD je treba predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike po ZFPPod izbrisane družbe podati v roku 1 leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Ur. l. RS. Ta rok je torej začel teči takoj po objavi izbrisa družbe v Uradnem listu RS, a je bil nato tek zastaranja terjatve, ki ima podlago v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, dne 23.05.2002 po sklepu Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-135/00-60 z dne 23.05.2002, objavljenem v Ur. l. RS št. 50/2002 dne 07.06.2002, zadržan do končne odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavnosti tretjega poglavja ZFPPod. O slednji je Ustavno sodišče RS odločilo dne 09.10.2002 z odločbo št. U-I-135/00-77, ki je bila objavljena v Ur. l. RS dne 04.11.2002 in je pričela veljati dne 05.11.2002. Tako v času od 23.05.2002 do 05.11.2002 enoletni rok za vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika družbe ni tekel
ZIZ člen 105, 105/1, 120, 120/1, 105, 105/1, 120, 120/1.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - prenos terjatve
Sodišče mora v sklepu omejiti prenos denarne terjatve glede na znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve (razen če gre za nedeljivo terjatev).
Toženec bi s svojim ravnanjem povzročil pri tožnici objektivno utemeljeno sklepanje o potrebnosti sodne intervencije za varstvo njenih interesov šele, če bi ga tožnica pred pravdo izrecno in jasno pozvala k ureditvi njunih premoženjskopravnih razmerij na skupnem premoženju na način, kot ga zahteva v tej pravdi, toženec pa bi ponudbo odklonil oz. na poziv ne bi reagiral.
ZPIZ-1 člen 23, 23/1, 156, 156/2, 249, 262, 262/1.
starševski dodatek - družinska pokojnina - status zavarovanca
Tožena stranka je v izpodbijani prvostopenjski odločbi pravilno odločila, da tožnici preneha pravica do družinske pokojnine z dnem, ko je pridobila pravico do starševskega dodatka in status zavarovanke v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.