napeljevanje h kaznivemu dejanju ropa - kazenska sankcija - prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona - milejši zakon
Ob preizkusu prvostopne sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je obdolženčevo ravnanje potrebno pravno opredeliti po novem od 1.11.2008 dalje veljavnem Kazenskem zakoniku - KZ-1. Iz načela zakonitosti v kazenskem postopku, kot je opredeljeno v 28. členu Ustave Republike Slovenije, med drugim izhaja, da morajo sodišča pri sojenju uporabiti zakon, ki je veljal ob izvršitvi kaznivega dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. Ta ustavna določba je konkretizirana v drugem odstavku 7. člena novega Kazenskega zakonika (prej drugi odstavek 3. člena KZ), ki rešuje tudi situacije, ko se v času med izvršitvijo kaznivega dejanja in sojenjem zakon večkrat spremeni - v tem primeru se uporabi najmilejši od zakonov (upoštevajo se torej tudi t.i. interni zakoni). Prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona torej ni absolutna, temveč velja le v situaciji, ko je novejši kazenski zakon za storilca strožji ali enako strog kot kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Če pa je kateri izmed novejših kazenskih zakonov za storilca milejši, ga je sodišče dolžno uporabiti. Za presojo, kateri zakon je milejši, sta se izoblikovali dve temeljni načeli: načelo konkretnosti in načelo alternativnosti. V skladu s prvim je vprašanje, kateri zakon je milejši, treba vselej obravnavati glede na konkretno dejansko stanje. Ni torej odločilno, kateri zakon je abstraktno gledano milejši, temveč kateri je milejši glede na institute, ki jih mora sodišče uporabiti v konkretni zadevi. To torej pomeni, da je potrebno izhajati iz konkretnega dejanskega stanja, ki se ga potem presoja glede na stari in novi zakon. Odločitev sodišča pa mora biti vedno enoznačna, kar pomeni, da je potrebno uporabiti bodisi stari, bodisi novi zakon, ne pa morebiti kombinacije obeh (načelo alternativnosti).
Tudi po navedenih vlogah obtožni predlog ni sposoben za obravnavanje, saj ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, iz katerega bi izhajali zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 261 KZ. Niti iz vloženega obtožnega predloga niti njegovih obširnih dopolnitev, kot tudi ne iz pritožbe zoper izpodbijani sklep te okoliščine - torej zakonski znaki kaznivega dejanja ne izhajajo.
ZP-1 člen 4, 25, 25/1, 137, 137/1, 4, 25, 25/1, 137, 137/1. ZVCP-1 člen 238a, 238a.
odvzem predmetov - odvzem vozila tretjemu
Pri odločanju o izreku stranske sankcije odvzema predmetov, ki niso last obdolženca temveč tretje osebe, gre za poseg v zasebno lastnino osebe, ki ni udeležena v postopku o prekršku, zato mora sodišče tehtati težo takšnega ukrepa za posameznika, ki se mu predmet odvzema (pri tem upoštevati zlasti namen in vrednost predmeta) ter tehtnost razlogov splošne varnosti, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva okolja, ohranjanja narave, gospodarska razmerja ali razloge morale. Pri tem mora opredeliti, kateri od naštetih pojmov utemeljujejo izrek takšne sankcije, kakšna je vsebina tega pojma, ugotoviti, zakaj je zakonodajalec določil omejitve za uporabo predmetov, ki se odvzemajo, kako široke so te omejitve, ugotoviti, ali bi lahko bilo v bodoče nevarno, če bi bil predmet v rokah osebe, ki se ji odvzema in ali se lahko z odvzemom tej nevarnosti izognemo. Svoj sklep pa mora utemeljiti na dokazanih konkretnih okoliščinah, glede katerih je bila obdolžencu oz. osebi, ki se jih odvzema predmet, dana možnost, da se o njih izjavi.
Pri opredelitvi namena sankcije odvzema predmetov je potrebno upoštevati, da ta v ZP-1 ni več predpisan kot varstveni ukrep, ker 4. čl. ZP-1 pri določanju sankcij ne razlikuje med represivnimi in preventivnimi in tako ne razlikuje med kaznimi in varnostnimi ukrepi in drugimi kazenskimi sankcijami, temveč za vse sankcije predvideva predvsem preventivni učinek, ki je v tem, da se storilce odvrne od bodočih podobnih kršitev.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055601
ZOR člen 10, 102, 277, 10, 102, 277. ZPP člen 319, 319/2, 325, 328, 328/1, 319, 319/2, 325, 328, 328/1.
popravni sklep - druga očitna pisna pomota - oddaja v najem tujih poslovnih prostorov - najemodajalec kot nelastnik - pravnomočno razsojena stvar
Če oseba oddaja v najem poslovne prostore, katerih ni lastnica, lahko v soglasju z drugo pogodbeno stranko, kot merilo dogovorjene višine najemnine vnese v pogodbo vsebino Odredbe o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin. Sklepanje obligacijskih razmerij je namreč svobodno (10. člen ZOR). Nikjer ni predpisano, da tožeča stranka omenjene odredbe ne bi smela uporabljati pri sklepanju najemnih pogodb, dolžna pa jo je uporabljati tedaj, ko je hkrati lastnica poslovnega prostora, ki ga oddaja v najem.
postopek pri delodajalcu – stroški postopka – priglasitev stroškov
Ker tožnik, ki ga je v postopku uveljavljanja pravic pri delodajalcu zastopal odvetnik, po zaključku postopka pred prvostopenjskim organom delodajalca v stroškovniku ni priglasil stroškov upoštevaje davek na dodatno vrednost, do višjega povračila stroškov v višini davka na dodano vrednost za nagrado za pristop odvetnika ni upravičen.
Če upnik sam zatrjuje, da niso izpolnjene predpostavke za izpolnitev pogodbene obveznosti dolžnika iz naloga o odprtju dokumentarnega akreditiva, nima izkazane nedenarne terjatve zoper dolžnika. Morebitna izpolnitev dolžnika iz dokumentarnega akreditiva, na prepoved katere meri predlagana začasna odredba, ne bi posegla v pravni položaj samega upnika.
vznemirjanje - zaščita pred vznemirjanjem - vzdrževanje služnostne poti
Ker tožencu trditve, da obstoji stvarna služnost in da z ravnanji, kot jih v tožbi zatrjujeta tožnika, zgolj izvršuje tisto, kar je v domnevi lastnika in posestnika gospodujoče nepremičnine, torej da vzdržuje služnostno pot, ni uspelo dokazati, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
URS člen 8. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 36, 37.
ponovna odmera pokojnin - sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Ker je bila tožniku pravica do predčasne pokojnine s strani toženca priznana pred 8. 10. 1991, mu je bila na podlagi 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško po uradni dolžnosti pokojnina pravilno ponovno odmerjena tako, da mu je hrvaški nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznal pravico do sorazmernega dela pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine, od istega dne dalje pa mu je slovenski nosilec odmeril sorazmerni del slovenske pokojnine na podlagi dobe, ki jo je prebil v Sloveniji. Toženec bi obdržal obveznost izplačevanja prvotno odmerjene predčasne pokojnine po 36. členu Sporazuma le v primeru, če bi bila le-ta tožniku priznana pred 8. 10. 2008.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela
Če se na istem delovnem mestu sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas vsako leto iz istih potreb, ni mogoče šteti, da je potreba po tem delu začasna, ampak je trajna. Za takšen primer pa pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonita in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 88, 88/1, 88/1-1, 116. ZZRZI člen 3, 40, 40/4, 3, 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid - telesna okvara - posebno varstvo pred odpovedjo
Tožnik je bila z odločbo pristojnega zavoda priznana pravica do invalidnine za skupni odstotek 80 % telesne okvare, nastale kot posledica bolezni, zaradi česar je imel po določbi 3. člena ZZRZI status invalida. Ker pa invalidom do uveljavitve Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (dne 1. 1. 2006) ni bilo mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Materialnopravno je pravilno pritožnikovo stališče, da je vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register deklaratorne narave.
V predmetnem postopku je napaden skupščinski sklep družbe (tožene stranke) z dne 23.10.2003, s katerim je skupščina tožene stranke razrešila kot direktorja družbe D. K. in imenovala za njenega direktorja E. Š.. Slednji je ob vložitvi tožbe tožeče stranke proti toženi stranki dal kot direktor tožene stranke pooblastilo za zastopanje in vložitev odgovora na tožbo odvetniku A. P. iz Ljubljane. Slednji je v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo (primerjaj v spisu list. št. 26).
Morebitna ugotovitev ničnosti ali razveljavitev sklepa skupščine učinkuje šele z dnem pravnomočnosti sodbe. Sklepi skupščine so namreč veljavni ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Posledice ničnosti in izpodbojnosti nastopijo šele s pravnomočnostjo sodbe.
Materialnopravno je nepravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da E.Š. ni mogel v času vloženega odgovora na tožbo pooblastiti odvetnika A. P. za zastopanje.
Ne glede na to, da manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse, sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti. Če torej tisti, ki ima pravni interes za ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo.
Nosilni razlog sodbe VS RS, opr. št. III Ips 166/2006, je, da je bilo soglasje ministra za kulturo po 1. odst. 58. člena Zakona o medijih, ki je veljal v času podpisa omenjene pogodbe predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe, katere predmet je (med drugim) pridobitev 20 ali več odstotnega upravljavskega deleža v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa (primerjaj s točko 6).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – postopek pred odpovedjo – pisna obdolžitev – vabilo na zagovor – vročanje
Ker je tožena stranka tožnici dopis, ki je vseboval obdolžitev pred odpovedjo in vabilo na zagovor, poslala z navadno pošto, tako da ga tožnica ni prejela, je bistveno kršila določbe zakona o postopku pred odpovedjo (tožnici ni zagotovila zagovora) in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Dedna izjava o sprejemu dednega deleža in odstopu le-tega v korist določenemu dediču je nepreklicna, zato pritožnik s pritožbo ne more uspešno uveljavljati spremembe le-te.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o subjektivnih znakih kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - pogoji za izrek pogojne obsodbe
Ker napadena sodba nima ustreznih razlogov o odločilnem dejstvu in sicer kazenski odgovornosti obdolženca, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Tožnica je s sprednjim delom vozila trčila v zadnji del vozila zavarovanke tožene stranke, pri čemer je prvi mogoče očitati, da je vozila na prekratki varnostni razdalji, druga pa, da ni vklopila vseh 4 smernikov, ko ji je zaradi tehničnih težav začela hitrost vozila upadati, da je vozila s hitrostjo, ki je bila več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti. Vendar pa večji del krivde nosi tožnica, ki kljub vedenju, da pred njo vozi zavarovanka tožene stranke, ni vozila na takšni varnostni razdalji, ki bi ji v kritičnem trenutku omogočala uspešen manever. Tožnica je imela večje možnosti, da s svojim pravilnim obnašanjem v prometu nezgodo predvidi in prepreči, medtem ko so bile možnosti zavarovanke tožene stranke za preprečitev trčenja zaradi okvare njenega vozila manjše. Upoštevaje navedene okoliščine je primerna porazdelitev odgovornosti v razmerju med tožečo in toženo stranko v razmerju 70:30.
ZPIZ-1 člen 67, 67/2, 446, 446/1. ZPIZ člen 27, 39, 39/1, 39/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3.
invalidnost - pravna podlaga
Ker je tožnica predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja vložila dne 3. 6. 2002, določbe ZPIZ-1 o pravicah iz invalidskega zavarovanja pa so začele veljati z dnem 1. 1. 2003, predstavljajo pravno podlago za ugotavljanje invalidnosti in priznanje pravic iz invalidnosti tožnici določbe do 31. 12. 2002 veljavnega ZPIZ.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sklenitev pogodbe o zaposlitvi – prava volja – napake volje – izpodbojnost
Sklenitev sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri prvotoženi stranki in nove pogodbe o zaposlitvi z drugotoženo stranko je bila izraz prave volje tožnice, tožnica pa niti ni zatrjevala, da bi navedeni listini podpisala pod vplivom sile, grožnje ali zvijače. To pomeni, da sta obe listini zakoniti in pravno veljavni, tožbeni zahtevek za razveljavitev listin in za vrnitev nazaj na delo k prvotoženi stranki pa ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - alkoholiziranost
Ni potrebno, da bi delodajalec sprejel pravilnik, v katerem bi določil način ugotavljanja alkoholiziranosti, ampak lahko to ugotavlja na kakršenkoli način. Ker je v tem sporu tožena stranka vinjenost tožnika, ki je odklonil preizkus z odvzemom krvi, ugotovila in dokazala s pričami, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga zakonita, saj alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela (1. odst. 31. čl. ZDR) in spoštovanja predpisov o varstvu in zdravju pri delu (33. čl. ZDR).
Glede na predlog obdolženca, da bi namesto izrečene zaporne kazni opravljal kakšno delo, pa je potrebno povedati, da bo tak predlog obdolženi moral podati pred sodiščem, ki mu je izreklo kazen na prvi stopnji, ker gre za okrajno zadevo, bo o obliki takšne izvršitve kazni odločal okrajni sodnik (člen 86/IV KZ-1).