izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitve pogodbenih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bilo upoštevaje vse okoliščine in interese pogodbenih strank z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka (tožnik v času dolgotrajne zaposlitve pri toženi stranki predhodno ni nikoli neopravičeno izostal z dela, zaradi njegove odsotnosti delovni proces ni bil moten), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dvodnevnega neopravičenega izostanka z dela nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nezmožnost za delo – varno delo
Tožeča stranka je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbeno in zakonsko obveznost iz delovnega razmerja, saj je upravljala z vozilom tožene stranke, kljub temu da za delo ni bila zmožna, in ker o nezmožnosti za delo tožene stranke niti ni obvestila. Upoštevaje, da je spoštovanje obveznosti iz varnosti in zdravja pri delu ena temeljnih obveznosti iz delovnega razmerja in da se je od tožeče stranke kot voznika kamiona zahtevala še posebna skrbnost, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Pravočasnost grajanja napak ni enoznačna, ker je odvisna od tega, za kakšno napako gre. Ko gre za očitno napako, tako napako treba grajati nemudoma. Ko pa gre za skrito napako, je postopek grajanja predpisan v 634. členu OZ.
Četudi je tožena stranka izplačevala nižjo plačo, kot bi delavcem pripadla glede na določbe zakona in kolektivne pogodbe in ne glede na dejansko izplačano plačo, je delavec upravičen do 13. plače, izračunane glede na plačo v višini, kot bi mu morala biti izplačana.
OZ-A je črtal 376. člen OZ (ki je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico), vendar je to veljalo šele od dneva uveljavitve novele, to je od 22. 5. 2007 dalje. Tako obresti, ki so do tega dne že prenehale teči, s spremembo OZ niso začele ponovno teči.
Od uveljavitve ZPOMZO-1 dne 28. 6. 2003 se za izračun zakonskih zamudnih obresti ne uporablja več konformna, ampak linearna metoda.
začasna odredba - odstranitev škodne nevarnosti - ločenost premoženja družbe in družbenika - neprimerno sredstvo zavarovanja - neprimerna začasna odredba
Ustanovitelj gospodarske družbe in kapitalska družba, ki jo je ustanovil, sta dva ločena pravna subjekta. Družbenik je lastnik poslovnega deleža kapitalske družbe in ne družbe ali celo njenega premoženja. Ohranitev premoženja družbe tako v ničemer ne more doseči zasledovanega namena, torej zavarovanja terjatve upnika do družbenika.
Določba 133. člena OZ ni namenjena varstvu pred sleherno grozečo škodo, torej tudi pred negotovo bodočo škodo, povzročeno s finančno transakcijo oz. za nevarnost v ekonomskem smislu.
odškodnina – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Armaturna žica sicer sama po sebi ne predstavlja nevarne stvari, je bilo pa v konkretnem primeru rezanje armaturne žice nevarna dejavnost, saj je bila žica pred tem zvita na kolutu, tako da se je odrezani kos žice povratno sprožil nazaj in tožnika poškodoval. Za poškodbe mu je tožena stranka objektivno odškodninsko odgovorna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena poskusnega dela - zagovor - vabilo na zagovor
Postopanje tožene stranke ni bilo zakonito, saj tožniku skupaj z vabilom na zagovor ni vročila negativne ocene poskusnega dela, tako da mu ni omogočila, da se na zagovor ustrezno pripravi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
motenje posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - posredna posest - detencija - izvrševanje posesti pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - določenost tožbenega zahtevka - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv
Posestnik je lahko le pravna oseba oz. pravni subjekt, ki lahko glede na pozitivnopravno ureditev samostojno nastopa v pravnem prometu, ne pa tudi organi takšnega pravnega subjekta.
Tožbeni zahtevek mora biti s procesnega vidika oblikovan kot dajatveni, kar pa še ne pomeni, da je morebitni ugotovitveni del oz. ločen opis motilnega dejanja že a priori nedovoljen.
Sodišče je izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da prvotožnica in drugotožnica, ker toženec pri njiju ni več zaposlen, nimata več ekonomskega interesa za tožbo.
stranka kreditne pogodbe – pasivna legitimacija -odgovornost dedičev za dolgove – pretrganje zastaranja
Osrednje vprašanje tega spora je bilo, kdo je najel kredit, ali je bilo to podjetje I. d.o.o., ali je to kredit fizične osebe, sedaj pokojnega M.K., za katerega dolgove po njegovi smrti odgovarjajo toženci kot njegovi dediči.
ZPP člen 212, 337, 212, 337. SPZ člen 217, 269, 217, 269.
služnost hoje in vožnje - nasprotna tožba na ugotovitev, da je služnost nepotrebna - priposestvovanje služnosti - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - pritožbena novota
Čeprav ima drugotožnica sicer dostop z občinske ceste parc. št. 437/1 in nato po poti po parc. št. 437/3 na svoji parc. št. 332/2 in 332/1, sodišče ni moglo preveriti, če je možen dostop z vsemi vozili - intervencijskimi in osebnimi ter z delovnimi stroji, ki jih drugotožnica ima, ker je pot po dvorišču med tožničino stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem zelo ozka. To dejstvo bi sicer lahko ovrgel toženec, v kolikor bi z izvedencem ustrezne stroke dokazal nasprotno, vendar izvedenca ni predlagal.
Neplačan dolg najemnine, ki se je obravnaval v že končanem postopku, ne more biti krivdni razlog v novem postopku.
Za nov krivdni razlog je treba vročiti najemniku nov opomin s konkretnim opisom kršitve pogodbe (npr. višina neplačanega dolga za točno določeno obdobje).
ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 10, 27, 27/1, 28, 44, 44/2, 269.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - omejitve
Lastninska pravica, ki sta jo tožnika pridobila s priposestvovanjem, ne more biti na škodo tožencema, ki sta lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila v dobri veri in z zaupanjem v zemljiško knjigo, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo.
nevarna stvar - nevarna dejavnost - hoja po stopnicah kot nevarna dejavnost - dolžnost vzdrževanja poškodovanih stopnic - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - soprispevek - nepremoženjska škoda
Hoja po stopnicah predstavlja vsakdanjo in običajno ravnanje in sama po sebi še ne predstavlja nevarnosti oziroma okoliščine, na katero bi moral biti človek posebej pozoren.
Izkustveno nesprejemljivo je, da hoja po stopnicah z obremenjenimi rokami ni več povsem običajna, saj v vsakdanjem življenju v večini primerov ljudje ne hodijo tudi po stopnicah praznih rok, temveč imajo v teh določene stvari. Dejstvo, da ima človek v roki kosilo za eno osebo, pa ne predstavlja tolikšnega bremena, da bi se nevarnost za nastanek škode povečala, kot je to morebiti podano pri prenašanju bremen velikih dimenzij ali velike teže.
ZZK-1 člen 29, 40, 40/1-8, 148. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3.
dovoljenost pritožbe - pooblaščenec - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje pritožbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep občinskega sveta
Obravnavano pritožbo je predlagateljica vložila po pooblaščenki, ki je sicer univerzitetna diplomirana pravnica, pooblastilu pa ni bilo predloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker torej pooblaščenka ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 89. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
V obravnavani zadevi gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, to je določbe prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o športu (ZSpo), ki jo predlagateljica dokazuje s citiranim zakonom in s sklepom o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v občini (Uradne objave, št. 6/99). Sklep je dokončen, saj zoper njega ni dopustna pritožba, poleg tega pa je tudi zgolj deklaratorne narave, ker je bila lastninska pravica predlagateljice pridobljena že na podlagi zakona.
Ker se je za zaračunavanje stroškov tožeča stranka odločila ob obvestilu tožene stranke, da poslovno sodelovanje prekinja, in ker je sama določila zapadlost plačila po prenehanju trajanja pogodbe, ni pa s tem plačilom uveljavljala škode zaradi prenehanja pogodbe, je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
mirovanje postopka - izostanek stranke - zaslišanje stranke - pogoji za izvedbo naroka - obvezna glavna obravnava - fikcija vročitve
Izostanek obeh pravdnih strank z naroka za glavno obravnavo je v rednem pravdnem postopku razlog za mirovanje postopka (prvi odstavek 209. člena ZPP), ne glede na to, da je bila predvidena izvedba dokaza z zaslišanjem pravdnih strank. Izostanek strank z naroka ne povzroči mirovanja, če gre samo za narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom, ne pa če gre za narok za glavno obravnavo. Glavne obravnave ni mogoče opraviti brez navzočnosti vsaj ene pravdne stranke ali pooblaščenca oziroma zakonitega zastopnika. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je na naroku za glavno obravnavo brez navzočnosti pravdnih strank izvedlo listinske dokaze in nato izdalo sodbo, pomeni, da glavna obravnava ni bila opravljena. Gre za kršitev pravdnega postopka, iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ga pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP ne upošteva po uradni dolžnosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prekluzivni rok za sklenitev pravnega posla - tožba na sklenitev pravnega posla
Vloga za odobritev pravnega posla se mora podati v 60 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe. Prekluzivni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči je hkrati tudi rok za sklenitev pravnega posla, odobritev katerega se zahteva, saj je pogoj za odobritev pravnega posla prav "sklenjena pogodba o pravnem poslu, ki jo je treba vlogi "priložiti"(zadnji stavek prvega odstavka 22. člena ZKZ). Tožnik bi moral, v kolikor je kljub zatrjevani toženčevi pasivnosti z njim želel skleniti pravni posel, v istem roku, torej v roku 60 dni od poteka roka za sprejem ponudbe, vložiti tožbo na sklenitev pravnega posla take vsebine. Le v tem prekluzivnem roku bi lahko tožnik s pomočjo sodišča uspešno uveljavljal pravico do sklenitve prodajne pogodbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča.
predčasen odstop od pogodbe - pravica do odškodnine - popolna odškodnina - pogodbena kazen - pozitivni pogodbeni interes
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.
Če gre pri napaki v zakup vzete stvari za odpravljivo napako, najemnik nima takojšnjega upravičenja od pogodbe odstopiti, pač pa pridobi to upravičenje šele takrat, če najemodajalec napake po ustreznem postopku obveščanja ne odpravi.
Tudi po navedenih vlogah obtožni predlog ni sposoben za obravnavanje, saj ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, iz katerega bi izhajali zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 261 KZ. Niti iz vloženega obtožnega predloga niti njegovih obširnih dopolnitev, kot tudi ne iz pritožbe zoper izpodbijani sklep te okoliščine - torej zakonski znaki kaznivega dejanja ne izhajajo.