motenje posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - posredna posest - detencija - izvrševanje posesti pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - določenost tožbenega zahtevka - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv
Posestnik je lahko le pravna oseba oz. pravni subjekt, ki lahko glede na pozitivnopravno ureditev samostojno nastopa v pravnem prometu, ne pa tudi organi takšnega pravnega subjekta.
Tožbeni zahtevek mora biti s procesnega vidika oblikovan kot dajatveni, kar pa še ne pomeni, da je morebitni ugotovitveni del oz. ločen opis motilnega dejanja že a priori nedovoljen.
Sodišče je izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da prvotožnica in drugotožnica, ker toženec pri njiju ni več zaposlen, nimata več ekonomskega interesa za tožbo.
Četudi je tožena stranka izplačevala nižjo plačo, kot bi delavcem pripadla glede na določbe zakona in kolektivne pogodbe in ne glede na dejansko izplačano plačo, je delavec upravičen do 13. plače, izračunane glede na plačo v višini, kot bi mu morala biti izplačana.
OZ-A je črtal 376. člen OZ (ki je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico), vendar je to veljalo šele od dneva uveljavitve novele, to je od 22. 5. 2007 dalje. Tako obresti, ki so do tega dne že prenehale teči, s spremembo OZ niso začele ponovno teči.
Od uveljavitve ZPOMZO-1 dne 28. 6. 2003 se za izračun zakonskih zamudnih obresti ne uporablja več konformna, ampak linearna metoda.
stranka kreditne pogodbe – pasivna legitimacija -odgovornost dedičev za dolgove – pretrganje zastaranja
Osrednje vprašanje tega spora je bilo, kdo je najel kredit, ali je bilo to podjetje I. d.o.o., ali je to kredit fizične osebe, sedaj pokojnega M.K., za katerega dolgove po njegovi smrti odgovarjajo toženci kot njegovi dediči.
Kadar dolžnik plačuje svoje obveznosti do upnika tako, da organizaciji za plačilni promet izda nalog za plačilo, izbiro iz I. odst. 287. čl. OZ opravi bodisi tako, da v ustrezno rubriko navede obveznost, ki jo plačuje, bodisi tako, da uporabi referenčno številko (sklic), ko jo je določil upnik.
Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena. Zapustnikov upnik je torej dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve oz. postopek za zavarovanje svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. V takšnem primeru bo prekinitev zapuščinskega postopka smiselna, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Prekinitev postopka v takšnem primeru lahko tudi učinkovito varuje separatiste pred neželenimi posledicami vknjižbe dediča v zemljiško knjigo.
začasna odredba - odstranitev škodne nevarnosti - ločenost premoženja družbe in družbenika - neprimerno sredstvo zavarovanja - neprimerna začasna odredba
Ustanovitelj gospodarske družbe in kapitalska družba, ki jo je ustanovil, sta dva ločena pravna subjekta. Družbenik je lastnik poslovnega deleža kapitalske družbe in ne družbe ali celo njenega premoženja. Ohranitev premoženja družbe tako v ničemer ne more doseči zasledovanega namena, torej zavarovanja terjatve upnika do družbenika.
Določba 133. člena OZ ni namenjena varstvu pred sleherno grozečo škodo, torej tudi pred negotovo bodočo škodo, povzročeno s finančno transakcijo oz. za nevarnost v ekonomskem smislu.
ZDen člen 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9, 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9. URS člen 33, 33. ZSKZ člen 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6, 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6. ZKZ člen 29, 29/1, 29, 29/1.
vrnitev podržavljenih zemljišč - denacionalizacija - oblika vrnitve - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - dejanski uporabnik denacionalizirane nepremičnine - zakupno razmerje - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca
Glede na to, da je na podlagi 16. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov tožena stranka le upravljalec zemljišč in v pravnem razmerju le s Skladom, je z analogno uporabo 22. člena ZDen mogoče priti edino do zaključka, da tudi toženka sama ne more obdržati posesti nepremičnin dlje, kot bi jo lahko Sklad.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja zahtevek za povračilo stroškov izobraževanja, saj je pogodba o zaposlitvi, s katero je bila dogovorjena obveznost tožene stranke, da določen čas ostane v delovnem razmerju oz. da v nasprotnem primeru vrne stroške izobraževanja, prenehala veljati, s tem ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, v kateri tovrstna obveznost ni bila določena.
Prijava terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja. Kljub temu, da je (po nepotrebnem prijavljene) terjatve (iz naslova plače za obdobje zaposlitve od uvedbe stečajnega postopka dalje) priznal, lahko tožnica njihovo plačilo uveljavlja v individualnem delovnem sporu z dajatveno tožbo. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršbi doseže poplačilo take terjatve iz stroškov stečajnega postopka.
nevarna stvar - nevarna dejavnost - hoja po stopnicah kot nevarna dejavnost - dolžnost vzdrževanja poškodovanih stopnic - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - soprispevek - nepremoženjska škoda
Hoja po stopnicah predstavlja vsakdanjo in običajno ravnanje in sama po sebi še ne predstavlja nevarnosti oziroma okoliščine, na katero bi moral biti človek posebej pozoren.
Izkustveno nesprejemljivo je, da hoja po stopnicah z obremenjenimi rokami ni več povsem običajna, saj v vsakdanjem življenju v večini primerov ljudje ne hodijo tudi po stopnicah praznih rok, temveč imajo v teh določene stvari. Dejstvo, da ima človek v roki kosilo za eno osebo, pa ne predstavlja tolikšnega bremena, da bi se nevarnost za nastanek škode povečala, kot je to morebiti podano pri prenašanju bremen velikih dimenzij ali velike teže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitve pogodbenih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bilo upoštevaje vse okoliščine in interese pogodbenih strank z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka (tožnik v času dolgotrajne zaposlitve pri toženi stranki predhodno ni nikoli neopravičeno izostal z dela, zaradi njegove odsotnosti delovni proces ni bil moten), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dvodnevnega neopravičenega izostanka z dela nezakonita.
Pravočasnost grajanja napak ni enoznačna, ker je odvisna od tega, za kakšno napako gre. Ko gre za očitno napako, tako napako treba grajati nemudoma. Ko pa gre za skrito napako, je postopek grajanja predpisan v 634. členu OZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje oziroma na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Ker tega tožena stranka tudi v sodnem postopku ni zatrjevala ali dokazala, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066643
ZOZP člen 7. ZOR člen 200. ZPP člen 108, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – višina regresa – opredelitev oblik nepremoženjske škode – poravnava – ugovor regresnega zavezanca – ugovor pomanjkljive likvidacije škode – nepopolna tožba – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku – dolžnost obveščanja zavarovalnice o likvidaciji škode – zakonske zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – kdaj obresti nehajo teči
V primeru, ko je zavarovalnica po 7. členu ZOZP upravičena pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti uveljavljati od zavarovanca izplačani znesek, gre za pravno podlago, ki je odškodninski zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. V teh primerih zamudne obresti tečejo po opominu, in če tega ni oziroma ta ni takšen, da bi tožena stranka lahko vedela, koliko dolguje, je opomin vložitev tožbe.
Sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka glede nepremoženjske škode zato, ker tožba nima vsega, da bi bila sposobna za obravnavo, ali bi imela kakšne pomanjkljivosti, zaradi katerih bi jo sodišče moralo vrniti v popravo v pomenu 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zato, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni podala ustreznih trditev in dokazov za te trditve, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je izplačani znesek glede višine utemeljen. Za zahtevek po 7. členu ZOZP je sicer dovolj, da tožeča stranka zatrjuje utemeljenost povračilnega zahtevka in višino, saj gre za pravno naravo zahtevka, ki je odškodnina zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. Vendar je v tem primeru tožena stranka ugovarjala in ti ugovori so pravno relevantni: da je tožena stranka izplačala previsoko odškodnino in da ta odškodnina ni bila v vzročni zvezi s poškodbami, katere je utrpel oškodovanec. Ta svoj ugovor je tožena stranka substancirala in za to ponudila dokaze. Ko je tožena stranka podala substancirani ugovor in za navedbe predlagala dokaze, je s tem odprla ugovor, da je tožeča stranka pomanjkljivo likvidirala škodo. Tožena stranka ima namreč v takšni pravdi vse ugovore, kot bi jih imela sicer, če bi jo tožil oškodovanec v odškodninski tožbi. Ob substanciranih ugovorih tožene stranke, mora tožeča stranka ponuditi trditveno podlago in dokaze o načinu likvidacije škode.
predčasen odstop od pogodbe - pravica do odškodnine - popolna odškodnina - pogodbena kazen - pozitivni pogodbeni interes
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.
Če gre pri napaki v zakup vzete stvari za odpravljivo napako, najemnik nima takojšnjega upravičenja od pogodbe odstopiti, pač pa pridobi to upravičenje šele takrat, če najemodajalec napake po ustreznem postopku obveščanja ne odpravi.
Ker se je za zaračunavanje stroškov tožeča stranka odločila ob obvestilu tožene stranke, da poslovno sodelovanje prekinja, in ker je sama določila zapadlost plačila po prenehanju trajanja pogodbe, ni pa s tem plačilom uveljavljala škode zaradi prenehanja pogodbe, je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
ZZK-1 člen 29, 40, 40/1-8, 148. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3.
dovoljenost pritožbe - pooblaščenec - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje pritožbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep občinskega sveta
Obravnavano pritožbo je predlagateljica vložila po pooblaščenki, ki je sicer univerzitetna diplomirana pravnica, pooblastilu pa ni bilo predloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker torej pooblaščenka ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 89. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
V obravnavani zadevi gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, to je določbe prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o športu (ZSpo), ki jo predlagateljica dokazuje s citiranim zakonom in s sklepom o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v občini (Uradne objave, št. 6/99). Sklep je dokončen, saj zoper njega ni dopustna pritožba, poleg tega pa je tudi zgolj deklaratorne narave, ker je bila lastninska pravica predlagateljice pridobljena že na podlagi zakona.
mirovanje postopka - izostanek stranke - zaslišanje stranke - pogoji za izvedbo naroka - obvezna glavna obravnava - fikcija vročitve
Izostanek obeh pravdnih strank z naroka za glavno obravnavo je v rednem pravdnem postopku razlog za mirovanje postopka (prvi odstavek 209. člena ZPP), ne glede na to, da je bila predvidena izvedba dokaza z zaslišanjem pravdnih strank. Izostanek strank z naroka ne povzroči mirovanja, če gre samo za narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom, ne pa če gre za narok za glavno obravnavo. Glavne obravnave ni mogoče opraviti brez navzočnosti vsaj ene pravdne stranke ali pooblaščenca oziroma zakonitega zastopnika. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je na naroku za glavno obravnavo brez navzočnosti pravdnih strank izvedlo listinske dokaze in nato izdalo sodbo, pomeni, da glavna obravnava ni bila opravljena. Gre za kršitev pravdnega postopka, iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ga pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP ne upošteva po uradni dolžnosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prekluzivni rok za sklenitev pravnega posla - tožba na sklenitev pravnega posla
Vloga za odobritev pravnega posla se mora podati v 60 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe. Prekluzivni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči je hkrati tudi rok za sklenitev pravnega posla, odobritev katerega se zahteva, saj je pogoj za odobritev pravnega posla prav "sklenjena pogodba o pravnem poslu, ki jo je treba vlogi "priložiti"(zadnji stavek prvega odstavka 22. člena ZKZ). Tožnik bi moral, v kolikor je kljub zatrjevani toženčevi pasivnosti z njim želel skleniti pravni posel, v istem roku, torej v roku 60 dni od poteka roka za sprejem ponudbe, vložiti tožbo na sklenitev pravnega posla take vsebine. Le v tem prekluzivnem roku bi lahko tožnik s pomočjo sodišča uspešno uveljavljal pravico do sklenitve prodajne pogodbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljila (med drugim) z izdatki, ki jih ima v razmerju do sorodnikov pok. H.K.(v nadaljevanju rentnih upravičencev) zaradi izplačevanja rente iz naslova nemškega socialnega zavarovanja. Te obveznosti tožeče stranke se izračunavajo po (nemških) predpisih o socialnem zavarovanju. Rente so bile posameznim upravičencem odmerjene po trditvah tožeče stranke z odločbami tožeče stranke. To pomeni, da je bila tožeča stranka tista, ki je s svojimi odločbami opredelila tudi posameznega rentnega upravičenca.