ZČmIS člen 10, 11, 11/2, 27. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12, 12/2.
napoteni delavec - izdaja potrdila - pogoji za izdajo potrdila - dejansko opravljanje dejavnosti - pravica do izjave
Glede na jasno določbo tretje alineje tretjega odstavka 11. člena ZČmIS potrdilo A1 razveljavi ZZZS na podlagi obvestila IRSD, da je bilo v postopku iz 10. člena ZČmIS ugotovljeno, da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji. V primeru, da je razlog za razveljavitev potrdila A1 ugotovtiev, da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji, je treba torej to ugotoviti po postopku, opredeljenem v 10. členu ZČmIS.
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da toženec posebnega ugotovitvenega postopka ni vodil. To je glede na stališče toženca, da tega niti ni bil dolžan voditi, ker naj bi obvestilo RSVZ dokazovalo pogoje za izdajo odločbe sicer logično, ampak, kot že navedeno, ni pravilno. Tožniku je tako odvzeta možnost, da bi v postopku dokazal, da zahteva belgijskega organa ni bila utemeljena, da ni bila podprta z dokazi in da so bili izpolnjeni vsi pogoji za uporabo izjeme iz drugega odstavka 12. člena Uredbe št. 883/200431. Utemeljeno tožencu očita tudi, da je bilo kršeno tudi načelo zaslišanja stranke, saj tožniku ni omogočil, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
Toženec je tako že neposredno na podlagi Uredbe št. 883/2004 in Uredbe št. 987/2009 pristojen za odločanje o veljavnosti potrdil A1, ki jih je izdal in glede katerih je pristojni nosilec države članice napotitve izrazil dvom. Niti Uredba št. 883/2004 niti Uredba št. 987/2009 pa ne zavezujeta nosilca, ki je izdal potrdilo A1, da avtomatično sledi bodisi zahtevi bodisi prošnji nosilca druge države članice po preklicu potrdil A1.
plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje - oprostitev plačila
Davčni organ prve stopnje bi po presoji sodišča na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
dohodnina - plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - oprostitev plačila - pravna praznina - zakonska analogija - privilegij - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Davčni organ prve stopnj bi na podlagi Konvencije moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - zavezanec za plačilo prispevka
Glede na določbo 49. člena ZZVZZ, po kateri so zavezanci za plačilo prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (tudi) osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in ob ugotovitvah, da je bil tožnik v predmetnem obdobju v registru davčnih zavezancev vpisan kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter da prispevkov pred tem ni obračunal in plačal, je bila tako pravna podlaga za naložitev tožniku v plačilo odmerjenih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni tudi po presoji sodišča podana.
priznanje lastnosti zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - stvarna pristojnost - socialni spor
Na podlagi točke 2 (na področju zdravstvenega zavarovanja), točke a) prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je za odločanje o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje stvarno pristojno socialno sodišče.
prispevki za zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnine - oprostitev plačila akontacije dohodnine - uslužbenec mednarodne organizacije
Pri odmeri prispevka na podlagi 55.a člena ZZVZZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, 1. da se plačilo, prejeto iz zadevnega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in 2. da zadevni dohodek ni oproščen plačila dohodnine. Pri tem pa prezre oziroma ne upošteva pravilno, da gre pri drugem pogoju za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine na podlagi zakona, ki ureja dohodnino. Gre torej za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine na podlagi določb 1. razdelka II. poglavja ZDoh-2 (od 20. do 34. člena) in ne za oprostitev, ki bi temeljila na drugi pravni podlagi.
Prispevek naj bi zajel vse aktivne dohodke in s tem čim širšo davčno osnovo, iz katere se izvzamejo zgolj tisti dohodki, ki jih ni šteti za aktivne v navedenem pomenu in ki so po določbah ZDoh-2 izrecno oproščeni plačila dohodnine. To pa dohodki iz Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov niso, zato ni podlage za ugoditev tožbi, s katero se predlaga odprava odločitve o odmeri prispevka, in tudi ne za razpravo o ostalih tožbenih ugovorih v tej zvezi, ki z ozirom na povedano izhajajo iz nepravilne oziroma zmotne uporabe materialnega zakona (55.a člena ZZVZZ).
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Tožnik zapadlih obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, katerih plačilo mu je bilo naloženo z odločbo ZZZS, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
ZDavP-2 člen 102, 102/1, 102/4, 110. ZPIZ-2 člen 159, 159/3. ZUJF člen 10, 203. ZUP člen 65, 65/4, 129, 129/1, 129/1-4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 43.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za zaposlovanje - prispevki za starševsko varstvo - odlog plačila - obročno plačilo
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 102. člen tega zakona, ki se uporablja pri odločanju o odlogu oziroma obročnem plačevanju davčnega dolga, v primeru, ko gre za davčnega zavezanca, ki je pravna oseba, ne uporablja za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu ni, temveč jo je treba iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na odpis oziroma obročno plačilo navedenih prispevkov za leto 2014, utemeljeno zavrgel.
Tožeči stranki kot pravni osebi ni mogoče odobriti odloga ali obročnega plačevanja davka za akontacijo dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZdavP-2.
Prav tako ni podlage za ugoditev vlogi v delu, ki se nanaša na plačilo prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo, saj je že glede na višino tega (preostalega) dolga, ki znaša 70,41 EUR, davčni organ pravilno presodil, da grožnja hujše gospodarske škode, ki bi lahko nastala tožeči stranki iz tega naslova, ni izkazana ter da zato pogoji za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnega dolga iz prvega odstavka 102. člena ZDavP-2 niso podani.
ZPSV člen 4, 6. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - lastnik zasebne družbe
Iz podatkov, ki jih davčnemu organu posreduje ZZZS, izhaja, da je imel tožnik v obdobju, za katerega so mu z izpodbijanimi odločbami odmerjeni prispevki, status zavarovanca kot lastnik zasebnega podjetja. Glede na zakonsko ureditev zavarovalne podlage je za odločitev odločilen vpis tožnika v poslovni register Republike Slovenije kot lastnika zasebne družbe. Tožnik sicer ugovarja, da je bil v navedenem obdobju v delovnem razmerju, vendar iz listin oziroma dokazil, ki jih je predložil v postopku pred izdajo izpodbijanih odločb, ne izhaja, da bi imel v tem obdobju status zavarovanca iz naslova delovnega razmerja.
ZUS-1 člen 1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5, 63. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja - socialni spor - molk organa
Ko gre za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, med katere sodi tudi pravica do denarne socialne pomoči, ima stranka pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ter nato tudi možnost sodnega varstva v socialnem sporu, v katerem je po določbi 3. odstavka 38. člena ZUPJS v povezavi s 5.b točko 1. odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno odločati socialno sodišče.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Tožnik s tožbo tožbo izpodbija odločbo centra za socialno delo v zvezi z denarno socialno pomočjo, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah ZUPJS, kar pomeni, da je v konkretnem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče.
priznanje pravice do zdravstvenega zavarovanja - vojni veteran - zahteva za priznanje pravice do zdravstvenega varstva - začetek uveljavljanja pravice
Iz podatkov upravnih spisov in izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik zahtevo za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva za obdobje od 15. 12. 2006 do 31. 5. 2012 vložil dne 3. 4. 2013, kar pomeni, da tožnik navedeno pravico uveljavlja za obdobje pred vložitvijo zahteve. Glede na določbo 25. člena ZVV po presoji sodišča tožniku na podlagi te zahteve ni mogoče priznati pravice do zdravstvenega varstva za navedeno obdobje.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - ponovno izračunavanje izravnave
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da je naknadna izravnava zakonita, saj temelji na določbah 62.f člena ZZVZZ in izravnalni shemi, določeni v 62. členu tega zakona. Namen omenjenih določb (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 29/2012 z dne 15. 5. 2013) je, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja in da skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu.
Iz določbe četrtega odstavka 938. člena OZ izhaja, da lahko zavarovalnica predlaga povišanje premije zgolj v primeru, če pride do sprememb okoliščin, ki so povezane z zavarovalno osebo. Zato v primeru neugodnega škodnega dogajanja nima podlage za spremembo premije pri vseh veljavnih zavarovanjih.
Tožena stranka je z odločbo o izravnavi z dne 18. 6. 2009 že pravnomočno odločila o izravnavi razlik med zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za 12. referenčno obdobje izravnave. Pravnomočno odločbo pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom (četrti odstavek 225. člena ZUP). Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da jo je tožena stranka izdala na podlagi določb, predpisanih za izredna pravna sredstva in niti, da je z njo odpravila ali razveljavila že dne 18. 6. 2009 izdano odločbo, je bila izdana nezakonito.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - bistvena kršitev pravil postopka - dva izvršilna naslova
V obravnavanem primeru je, ne glede na vsebinsko povezanost celotne odločitve, s katero je odločeno o izravnavi, postopanje tožene stranke, ki je o celotni obveznosti tožeče stranke odločala dvakrat (obstojata dva izvršilna naslova), nepravilno. Ob upoštevanju določb ZUP, ki se v predmetni zadevi uporablja subsidiarno, je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Iz 220. člena ZUP pa tudi izhaja, da če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba).
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev - izravnalna shema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - obdobje izravnave - rok za posredovanje podatkov - likvidacija škod po poteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo - način obdavčevanja stroškov za izravnavo - izvedbeni postopek - naknadna izravnava
Ker izvedbenega postopka za ugotavljanje parametrov za izračun izravnavanja stroškov po izravnalni shemi, predpisanega v 62.f členu ZZVZZ ni dopustno razlagati v nasprotju z osnovnim namenom izravnave stroškov, je treba v izračun stroškov z namenom izravnave vključiti vse stroške, ki so nastali (tretji odstavek 62.e člena ZZVZZ), tudi tiste, ki so bili ministrstvu, ki o izravnavi odloča ob subsidiarni uporabi ZUP (drugi odstavek 62.f člena ZZVZZ), sporočeni po izteku predpisanega roka (tretji odstavek 62.f člena). Dvajsetdnevni rok po izteku meseca po koncu obračunskega obdobja je zato instrukcijski in ne prekluzivni rok. Zato izravnava za stroške, katerih obračun pride na ministrstvo po poteku navedenega roka ni nezakonita, temveč je treba to izravnavo opraviti naknadno.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev - izravnalna shema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - obdobje izravnave - rok za posredovanje podatkov - likvidacija škod po poteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo - način obračunavanja stroškov
ZZVZZ zavarovalnici omogoča, da za obdobje izravnave uveljavlja tudi stroške zdravstvenih storitev, ki jih je obračunala že po poteku izravnalnega obdobja, že v novem obdobju izravnave, vendar najkasneje zadnji dan meseca po zaključku obdobja izravnave, poročilo o tem pa mora poslati v nadaljnjih 20 dneh. Navedena dejanja se opravljajo že v novem obdobju za izravnavo, zato se poročilo dejansko nanaša na že preteklo obdobje. Navedena ureditev ne dopušča možnosti kasnejšega "poračunavanja" izravnave oz. ponovnega izračunavanja za minula obdobja izravnave zaradi prepozno prejetih računov, ki imajo za posledico likvidacijo škod po preteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo.
Pooblastilo iz desetega odstavka 62.f člena ZZVZZ se nanaša le na določitev nabora podatkov, s katerimi zavarovalnice poročajo o izvajanju dopolnilnega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, ne daje pa podlage za to, da bi podzakonski akt uredil tudi način obračunavanja zneskov za izravnavo, ki je sicer določen v 62.e členu ZZVZZ.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - zakonska ureditev - ponovno izračunavanje izravnave
Izravnava razlik se opravi za vsako obdobje izravnave in to na podlagi v predpisanem roku posredovanih poročil o izvajanju dopolnilnega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave. Pri tem zakon zavarovalnici omogoča, da za obdobje izravnave uveljavlja tudi stroške zdravstvenih storitev, ki jih je sicer obračunala že po poteku izravnalnega obdobja, dejansko torej že v novem obdobju izravnave, vendar najkasneje zadnji dan meseca po zaključku obdobja izravnave, poročilo o tem pa mora poslati v nadaljnjih 20 dneh. Navedena ureditev po mnenju sodišča ne dopušča možnosti kasnejšega „poračunavanja“ izravnave oz. ponovnega izračunavanja za minula obdobja izravnave zaradi, kakor navaja tožnica, prepozno prejetih računov, ki imajo za posledico likvidacijo škod po preteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo.
Tožena stranka je izračun izravnave opravila na podlagi popravljenega poročila o portfelju zavarovalnice prejemnice, ne da bi popravljeno poročilo posredovala tožeči stranki in zavarovalnicama plačnicama, čeprav bi ga morala posredovati ob upoštevanju drugega odstavka 62.f člena ZZVZZ. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa tudi ni mogoče preveriti pravilnosti v izračunih zneskov, ki so navedeni v izreku izpodbijane odločbe.