ZV-1 člen 55, 124, 125. Uredba o vodnih povračilih člen 5.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – odmera vodnega povračila – merila za določitev višine povračila - Uredba o vodnih povračilih – upoštevanost načina rabe končnega uporabnika in značilnosti območja – skladnost uredbe z zakonom
Geografske značilnosti območja se odražajo v stanju letne razpoložljivosti vodnega dobra, socialne in gospodarske značilnosti območja pa so upoštevane v tretjem odstavku 5. člena Uredbe o vodnih povračilih, ki višino vodnega povračila določa v odvisnosti od načina rabe končnega uporabnika, torej glede na potrebe prebivalstva in gospodarstva po električni energiji na tem območju. Že iz navedenih določb Uredbe je razvidno, da so v njih upoštevane konkretne okoliščine na strani končnega uporabnika in tudi značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica, ki vplivajo na višino vodnega povračila in jih je treba ugotoviti v postopku odmere.
ZV-1 člen 55, 124, 125. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 9, 10, 12, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - kriteriji za izračun vodnega povračila – razmerje med uredbo in zakonom - skladnost uredbe z zakonom - merila za določitev višine povračila – vodna pravica – nesprejem Sklepa Vlade za določeno leto v roku, ki ga določa uredba - pravna praznina – uporaba cene za osnovo vodnega povračila iz predhodnega obdobja
Določbe Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 124. členu ZV-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE
VS0013104
ZPP člen 367, 367c/3.
dopuščena revizija - odstranitev vira škodne dejavnosti - pasivna legitimacija - razmejitev odgovornosti med državo in lokalno skupnostjo - odvodnjavanje - rok za vzpostavitev prejšnjega stanja - dolžina paricijskega roka
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanj, povzetih v izreku odločbe.
Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanja, ki jih postavljata revidenta, pa so vprašanja, na katera odgovarja že zakon.
ZV ne vsebuje določb, ki bi določale, da se o izdaji mnenja, ki je sicer podlaga za izdajo vodnogospodarskega soglasja, vodi upravni postopek. Sporno vodnogospodarsko mnenje pa tudi po vsebini ni odločba v smislu ZUP, saj z njim ni bilo odločeno o upravni zadevi.
Tožeča stranka v pritožbi zoper prvostopni sklep in tudi v tožbi ni uveljavljala ugovorov, ki se nanašajo na pogoj obstoja izvršljive odločbe, na pristojnost organa za izvršbo, na to, da določena oseba (fizična ali pravna) ni zavezanec po izvršljivi odločbi, in na to, da je obveznost, ki je predmet izvršbe, že v celoti izvršena. Že na podlagi tega je po mnenju revizijskega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbene ugovore, da niso zagotovljena sredstva za izvedbo sanacije brežine, saj za sam način izvršbe niso upoštevni.
vodnogospodarsko dovoljenje - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja
Podlaga za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja je tudi vodnogospodarsko dovoljenje, iz katerega so razvidni normalni pogoji rabe voda in dopustna meja obremenitve okolja, kajti šele potem se lahko določi posebna raba oz. prekomerna obremenitev.
Izrek odločbe vodnogospodarskega inšpektorja ni določen, ker je stranki samo naloženo, da mora vzpostaviti prvotno stanje, ne da bi bilo konkretno navedeno, katera dejanja mora opraviti stranka. V odločbi tudi ni navedena pravilna pravna podlaga za izrečen ukrep.
Ukrep vodnogospodarskega inšpektorja (izpolnitev določila vodnogospodarskega soglasja) nima podlage ne v prvi in ne v drugi alinei 74. člena zakona o vodah. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Dispozitiv odločbe ni povsem določen.