kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - namen zakona
ZKZ je s tem, ko je določil, da se promet s kmetijskimi zemljišči vedno opravi po tem zakonu, razen če ni glede predkupne pravice z drugim zakonom določeno drugače, dopustil, da se v primerih, ko zakonodajalec določi drug cilj in za ta namen določi predkupno pravico, ki ima prednost pred predkupno pravico, določeno v ZKZ, upošteva slednje. Tak drug predpis, ki posega na področje prometa s kmetijskimi zemljišči, je tudi ZON, saj ta določa predkupno pravico ustanovitelja zavarovanega območja ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih.
azbest - izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - postopek sporazumevanja - zavezanec za izplačilo odškodnine
V skladu z osmim odstavkom 10. člena ZOPDA je sporazum o odškodnini izvršilni naslov. Tožena stranka je nepravilno in nezakonito z izpodbijano točko 3 izreka izpodbijane odločbe z upravnim aktom, izdanim v upravnem postopku, odločila o odškodninski obveznosti tožnika kot delodajalca upravičenca in določila višino odškodnine, za kar ZOPDA ne daje zakonske podlage. Iz zakonskih določb namreč jasno izhaja, da je tožnik kot zavezanec dolžan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi upravne odločbe, kot je to izpodbijana odločba.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri posameznih merilih. Pri nekaterih merilih utemeljitve sploh ni, drugje pa je skopa in mestoma sama s seboj v nasprotju, takšna pomanjkjiva obrazložitev pa ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - namen sklenitve zakonske zveze - vnaprejšna dokazna ocena
Sodišče meni, da je s tem prvostopenjski organ podal že vnaprejšnjo dokazno oceno, ne da bi sploh izvedel predlagana dokaza, ki pa v tem primeru po presoji sodišča nista nerelevantna glede na to, da sta tožnika trdila, da prav ti dve priči lahko potrdita pristnost zakonske zveze in da sta bili prav ti dve osebi tudi priči pri sklenitvi njune zakonske zveze.
Razlog, zaradi katerega se je sodišče odločilo za odpravo izpodbijane odločbe o odmeri dohodnine tožniku za leto 2018, je v dejstvu, da je FURS v informativnem izračunu dohodnine upoštevala tožnikovega sina kot vzdrževanega družinskega člana za prva dva meseca v letu 2018, ni pa tega upoštevala v izpodbijani odločbi. Zakaj te olajšave, ki jo je upoštevala v informativnem izračunu, ni upoštevala v izpodbijani odločbi, pa ni primerno pojasnila.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - socialni spor - upravni postopek - procesne predpostavke
Tožnica je za izpodbijanje odločbe Centra za socialno delo že pridobila pravico do BPP. Odločitev o tej pravici je že pravnomočna. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilno utemeljena na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
tožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka postopka - prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Po določbi 80. člena ZPP, ki se skladno z 22. členom ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Sodišče je po pregledu podatkov AJPES (redni izpis iz sodnega/poslovnega registra) ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila dne 13. 7. 2022 izbrisana iz sodnega registra. Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 81. člena ZPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotovitev istovetnosti prosilca - znatna nevarnost za pobeg - sorazmernost ukrepa
Kljub temu, da tožena stranka ni uspela izkazati, da je zapisnik z dne 23. 11. 2023 tožniku vročila v skladu s petim odstavkom 84. člena ZMZ-1, tj. nemudoma po izrečenem ukrepu, pa to po oceni sodišča ni vplivalo na zakonitost oz. pravilnost odločitve o omejitvi gibanja oz. ne gre za kršitev po 2. točki iz drugega odstavka 27. člena ZUS-1.
Sodišče na podlagi prebranega, videnega in slišanega ocenjuje tožnika kot izrazito neverodostojnega.
Tožnik je namreč večkrat zavestno in namerno organom navajal različne osebne podatke, s čimer je oteževal postopek, obenem pa ni ponudil nobenega ustreznega razloga, da bi sedaj ravnal drugače.
Ugotovitev izvorne države je namreč v postopku mednarodne zaščite odločilno dejstvo. Če tožnik ne bo dostavil nobenih dokumentov za ugotavljanje istovetnosti (kar glede na njegovo preteklo ravnanje oz. neizpolnjene obljube ni izključeno), bo tožena stranka preko poglobljenih vprašanj o njegovi izvorni državi na osebnem razgovoru preverjala, ali res prihaja iz Alžirije, pri čemer osebni razgovor brez njegove prisotnosti ni izvedljiv.
Pričakovanje, da bo tožnik brez omejitve gibanja sodeloval v konkretnem upravnem postopku in tako omogočil meritorno odločitev o njegovi prošnji in se s tem izpostavil vrnitvi v izvorno državo, zato ni razumno.
Ob upoštevanju njegovih preteklih ravnanj (brez težav je samovoljno zapuščal azilni dom, čeprav je obljubil, da bo počakal do konca postopka) in njegove slabe splošne verodostojnosti, sodišče kljub njegovim zdravstvenim težavam nikakor ne more izključiti, da v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno, ne bi ponovno odšel iz Slovenije.
Po presoji sodišča v okoliščinah obravnavane zadeve omejitev tožnikovega gibanja na prostore Centra za tujce prestane vse tri vidike t. i. strogega testa sorazmernosti.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - začasni izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev - malomarnost - pomanjkljiva obrazložitev
Toženka v obrazložitvni sploh ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se očita tožniku, saj ni navedla, koliko kreditnih točk je v okviru obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja dosegel v letu 2019, niti se ni opredelila do tega, zakaj je tožnik pri očitanemu ravnanju ravnal iz malomarnosti. Obrazložitev, ki ne vsebuje konkretiziranih razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali takšno odločitev, ni zadostna, saj ne omogoča materialnopravnega preizkusa.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - razlikovalna moč znamke - verjetnost zmede v javnosti
Presojo podobnosti je mogoče opraviti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, le če preostale sestavine znamke ne predstavljajo enakega oziroma izrazitejšega dela znamke, za kar v tem primeru po oceni sodišča ne gre. Upoštevajoč razlogovanje organa, da sta besedna dela znamk enaka, le v obratnem vrstnem redu, z v obeh primerih dominantno črko A in besedo HOTEL oziroma A HOTEL, v sicer bistveno manjših dimenzijah, se tudi sodišče strinja, da bodo tudi potrošniki znaka dojemali kot celoto v vizualnem smislu.
Črka A ni oznaka za kvaliteto hotela, kar je splošno znano dejstvo. Ta črka je v prijavljenem znaku res označena z zvezdicami (kar bi torej lahko povezali s figurativnim elementom predhodne znamke), vendar se te (kot je izpostavil že organ) ponavadi nahajajo v vrsti in so prikazane kot samostojen element. Zato tudi po oceni sodišča prijavljenega znaka povprečni potrošnik ne bo dojemal kot hotela višje kategorije. Posledično sta si zato primerjana znaka tudi fonetično podobna.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
Tožena stranka se zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ni opredelila do okoliščin, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja (ni presojala aktualnih informacij o stanju hrvaškega azilnega sistema. Tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 181-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški
Del tožbenih navedb se nanaša na to, da so policisti na Hrvaškem s tožnikom grdo ravnali, vendar pa je treba razlikovati med obravnavo ilegalnih migrantov, ki jih po prečkanju bosansko - hrvaške meje opravlja hrvaška policija, in med obravnavo oseb, ki so na podlagi Dublinske uredbe predane Republiki Hrvaški, to je uradnim osebam pristojnih organov Republike Hrvaške za mednarodno zaščito. Iz ravnanja hrvaških policistov, ki se nanaša na tujce, ki ilegalno prestopijo mejo in niso še vložilo prošnje za mednarodno zaščito, po presoji sodišča še ni mogoče sklepati na to, da bi obstajale sistemske pomanjkljivosti v azilnih postopkih po tem, ko so prosilci vrnjeni na podlagi Dublinske uredbe in se odločijo za to, da bodo ob vrnitvi v Republiko Hrvaško izrazili namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Iz navedenih razlogov so tiste tožbene navedbe, ki se nanašajo na očitke o ravnanju hrvaške policije, za ta primer nerelevantne.
Predaje prosilca pristojni državi ni omejena samo na presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v odgovorni državi članici, ampak na presojo vseh okoliščin, zaradi katerih bi predaja prosilca lahko predstavljala kršitev 3. člena EKČP.
Tožnik po presoji sodišča ni izkazal, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozila kakršnakoli nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in da bi prišlo do kršitve 3. člena EKČP.
Ni mogoče sklepati, da gre pri tožniku za posebej hudo duševno ali fizično bolezen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturna dediščina - kulturni spomenik - pomanjkljiva obrazložitev
Predmet preizkusa je nedoseganje dodatnih točk za namen izvajanja določb 10. in 11. člena ZTNP-1. Kot obrazložitev (strokovne komisije) je navedeno v odločbi samo, da je točkovanje po tem kriteriju obrazloženo in točke natančno določene že v besedilu razpisa in da zato ne potrebuje nobene dodatne strokovne obrazložitve. Tožena stranka se torej v tem delu sklicuje zgolj na podatke, ki so v upravnih spisih, ne da bi ugotovila dejansko stanje, ga subsumirala pod določbe relevantnih predpisov in navedla razloge, ki so bili odločilnega pomena za presojo dokazov.
ZDen člen 67, 67/3. DZ člen 241, 250, 255, 267, 267/1. ZUP člen 154.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - skrbniško poročilo - ustna obravnava
V konkretnem primeru gre za razrešitev skrbnikov za poseben primer in za imenovanje drugega skrbnika za poseben primer za upravljanje s predmetnim denacionaliziranim premoženjem po pokojnem upravičencu do zaključka zapuščinskega postopka, kjer je naloga skrbnika varovati in gospodarno ravnati s tem premoženjem. V tem postopku se presoja zgolj ali oseba izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za skrbnika, določene v 241. členu DZ ob upoštevanju tretjega odstavka 67. člena ZDen in so tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za obravnavo po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz prvega odstavka 144. člena ZUP. Kot je tožnici pravilno pojasnil že pritožbeni organ mora uradna oseba razpisati glavno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. Postopki postavitve skrbnika so namenjeni izključno varovanju pravic in koristi oseb oz. premoženja, v zvezi s katerim je imenovan skrbnik za posebni primer. Ker gre v konkretnem primeru za varovanje denacionaliziranega premoženja do zaključka zapuščinskega postopka, v teh postopkih ni strank z nasprotnimi interesi v smislu 154. člena ZUP, zato ustna obravnava v predmetni zadevi ni bila izvedena.
zamenjava stanovanja - zdravstveno stanje - seznam upravičencev
Za presojo v tej zadevi je pomembno, da je tožnica že v vlogi za zamenjavo stanovanja (B3), na podlagi katere je bila izdana odločba z dne 19. 10. 2017, navedla, da zamenjavo potrebuje tudi zaradi zdravstvenih razlogov, in sicer zaradi lege stanovanja oziroma njegove dostopnosti z dvigalom, pri čemer naj bi bila dokumentacija "v mapi". Poleg tega trdi tudi, da je bilo njeno zdravstveno stanje upoštevano že pri dodelitvi stanovanja.
Ker toženka tega razloga v izreku odločbe, s katero je odločila, da je tožnica upravičena do zamenjave stanovanja, ni izključila oziroma v njem pravice do zamenjave ni omejila zgolj na stroškovne razloge, je bila dolžna pri ponudbi primernega stanovanja preizkusiti tudi v tožničini vlogi uveljavljane zdravstvene razloge. Če tega ni mogla storiti, ker zdravstvena dokumentacija ni bila priložena vlogi in zato z njo ni razpolagala, bi morala od tožnice zahtevati, da ji to dokumentacijo predloži. Če namreč zdravstvena dokumentacija res ni bila predložena (v upravnem spisu, kot ga je toženka predložila upravnemu sodišču, te dokumentacije ni), bi morala s tožničino vlogo (še preden je o njej odločila) ravnati kot z nepopolno vlogo v skladu z določbami ZUP.
ZSV člen 77, 77-8, 93, 94. ZUP člen 100. Pravilnik o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov (2003) člen 9, 15.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo - skrbnik za poseben primer - telesne poškodbe - poseg v dostojanstvo - ugovor - rok za ugovor - prekluzivni rok
V konkretnem primeru, glede na navedbe vlagateljice v ugovoru, naj bi upravičenka 29. 2. 2020 ali 1. 3. 2020 zaradi zatrjevane neustrezne nege utrpela fizično poškodbo kože. Gre tako za zatrjevano neustrezno opravljeno storitev, kot jo opredeljuje prvi odstavek 9. člena Pravilnika o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov. Rok osem dni za vložitev ugovora se je iztekel 9. 3. 2020 in je zato predmetni ugovor upravičenke, ki ga je nesporno vložila 10. 3. 2020, tudi po presoji sodišča vložen prepozno. V skladu s 100. členom ZUP se v rok, določen v dnevih, ne šteje dan dogodka od katerega je treba šteti rok, marveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
Tožnik ni izpodbil ugotovitve tožene stranke, da je na Hrvaškem prvič izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in da je bil zato v evidenco Eurodac utemeljeno tudi vnesen pod št. "1" (kot prosilec). Ker je Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila, je s tem vzpostavljen položaj iz točke b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti pritožnika - prosilca, po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati.
mednarodna zaščita - preganjanje - nedržavni subjekt preganjanja - subjekti zaščite - zaščita v izvorni državi
Tožnik ni izkazal, da mu država ni bila sposobna nuditi zaščite ali da ga ne bi zaščitila, če bi se vrnil v Kongo, saj se na policijo niti ni obrnil. Tudi po mnenju sodišča je to bistveni predpogoj, da lahko nekdo izkazuje, da mu država ni sposobna ali da mu noče nuditi zaščite.
Sodišče ne sledi tožnikovim navedbam, da policiji ni bilo mogoče prijaviti groženj sorodnikov, ker naj bi bili nekateri njeni pripadniki člani BDK. Iz informacij o izvorni državi, bodisi tistih, ki jih je pridobila tožena stranka, ali pa tistih, ki so jih pridobili pooblaščenci tožnika, celo izhaja, da državne oblasti to organizacijo preganjajo.
V kolikor v maloštevilnih informacijah o izvorni državi ni zaslediti določenih tožnikovih navedb, to še ne pomeni, da njegove navedbe ne držijo.
Četudi se vzame tožnikove navedbe v celoti za resnične, tožnik ni uspel izkazati nezmožnosti svoje države, da ga ustrezno zaščiti.
tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožnik pred vložitvijo tožbe toženki ni poslal zahteve v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, zaradi česar je bila tožba v tem upravnem sporu vložena prezgodaj. Na drugačno odločitev ne more vplivati navedba tožnika, da je zahtevo za izdajo odločbe o njegovi pritožbi na drugostopenjski organ poslal 14. 11. 2023, saj morajo biti vse procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1 (tj. okoliščine, ki morajo oziroma ne smejo biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči) podane že ob vložitvi tožbe, v konkretnem primeru 28. 8. 2023.
V postopku za dostop do informacij javnega značaja iz tožilskega spisa vloga prosilca za pridobitev fotokopij pavšalno navedenih dokumentov ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Toženka je pravilno izpostavila, da ne gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim ter ker tudi ni mogoče preizkusiti ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu, je bilo v tem delu potrebno vlogo prosilca zavrniti. Toženka pravilno poudarja, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe še ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve.