telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara) - obrazložitev odločbe
Drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 vzpostavlja odgovornost izvajalca javnih komunikacijskih storitev za stroške zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev, torej za stroške, nastale s prenosom signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih zaradi zlorabe tretje osebe, in ki niso nastali po krivdi naročnikov ali uporabnikov.
Če iz izvedenih dokazov in dokazne ocene izhaja, da klica nista bila opravljena, potem tožnikova storitev ni bila opravljena in je stranka z interesom ni dolžna plačati. V takem primeru je odveč tudi ugotavljanje, ali naj bi stranka z interesom klic (ki ga ni bilo) dala na čakanje in ali je način in zaporedje klicev v okoliščinah konkretnega primera izkustveno sploh pričakovano ravnanje. Vendar se toženka obenem sklicuje tudi na t. i. "Wangiri klice", pri čemer pa naj ne bi šlo za voljno ravnanje stranke z interesom, ampak naj bi bila klica posledica zlorabe, sistemsko generirana.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - plagiat - plagiatorstvo
Na podlagi drugega odstavka 180. člena Pravilnika o študiju mora Komisija izvesti ugotovitveni postopek in zaslišati prizadetega ter mu omogočiti, da se izjavi o zbranih dokazih. Da bi odločba zadostila standardu obrazloženosti, bi morala vsebovati konkretne navedbe o ""pomembnem delu" ujemanja besedila in odstotke ujemanja s citiranjem besedila.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
V postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (torej po določbah ZUP), kolikor ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Iz podatkov upravnega spisa, ki jim tožnica ne oporeka, izhaja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložila 4. 8. 2023, tožena stranka pa jo je nato z dopisom z dne 25. 9. 2023, pozvala k dopolnitvi vloge, obenem pa jo je opozorila, da bo, če prošnje ne bo dopolnila v določenem osemdnevnem roku, prošnjo na podlagi 67. člena ZUP zavrgla. Ker tožnica pomanjkljivosti ni odpravila, tako da bi bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči sposobna za obravnavanje, jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67.člena ZUP, zavrgla.
davek na dodano vrednost (DDV) - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
O novih dejstvih in dokazih lahko govorimo le v primeru, ko gre za dejstva ali dokaze, ki ne samo, da v že dokončno končanem upravnem postopku niso bila uporabljena, ampak jih stranke tudi niso mogle uporabiti, ker za dejstva niso mogle vedeti oziroma so jim bili dokazi nedosegljivi. Drugače povedano, kot novega dejstva ali dokaza ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti in predložiti že v rednem postopku.
Tožnik je sledil (napačnemu) pravnemu pouku izpodbijanega sklepa in pritožbe zoper 1. točko izreka, čeprav je ta dovoljena, ni vložil. Ker pritožba pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu ni bila izčrpana, izpodbijani sklep ni dokončen v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1, tožnikova tožba v upravnem sporu pa je vložena prezgodaj. Ker tožba v takšnem primeru ni dovoljena, jo je sodišče na podlagi 2. in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Napačen pravni pouk, ki ga je toženka dala v izpodbijanem sklepu, za tožnika ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato ima tožnik pravico, da pri organu, ki je izpodbijani sklep izdal, vloži pritožbo zoper 1. točko izpodbijanega sklepa v roku 15 dni, ki pa prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da mora prosilec za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami 11. do 24. člena ZBPP kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu s 24. členom ZBPP. Ker je tožena stranka odločila, da tožnik objektivnega kriterija ne izpolnjuje, ni presojala ali izpolnjuje subjektivni kriterij.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. V postopku ni zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/6. Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah (07.04.2008) člen 2, 2/1, 3, 4, 4/1, 4/2, 9.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - ravnanje z odpadki - čistilna naprava - skladnost uredbe z zakonom
Sodišče je presodilo, da ima ureditev iz 4. člena Uredbe o obdelavi odpadkov v premičnih napravah, na katero je oprta izpodbijana odločitev, podlago v citiranih določbah ZVO-1, saj je zakonodajalec predvidel omejitve ravnanja z odpadki, pri tem pa vladi prepustil, da natančneje in podrobneje uredi z zakonom določena vprašanja glede pravil ravnanja in drugih pogojev za ravnanje z odpadki, vključno s pogoji za pridobitev predpisanih dovoljenj in obratovanje naprav za ravnanje z odpadki. Že na zakonski ravni so torej opredeljena vprašanja, ki naj se podrobneje razčlenijo s podzakonskim predpisom, pri čemer okvir te ureditve nima podlage le v ZVO-1, temveč tudi v drugih omenjenih predpisih ter izhaja iz zakonodaje EU. Sicer pa so tožničine navedbe in ugovori, kot rečeno, ostali presplošni, da bi lahko vodili do drugačne sodne presoje. Očitke o nezakonitosti obravnavane ureditve iz 4. člena Uredbe o obdelavi odpadkov v premičnih napravah in očitke o njeni neustavnosti (kršitvah določb 14., 15., 72., 74., 87., 120. in 153. člena Ustave) sodišče zavrača kot neutemeljene. Pri čemer poudarja, da se v vprašanje, ali je predpisana ureditev bolj ali manj primerna, sodišče ne more spuščati, ampak je to stvar presoje zakonodajalca.
V obravnavani zadevi tožnica izpodbija v uvodu navedeno odločbo. S slednjo ji je bila naložena ustavitev gradnje in odstranitev betonske ograje. Dovoljena je bila pritožba (prvi odstavek 13. člena ZUP). Te pa tožnica ni vložila. To je vidno iz upravnega spisa, tako pa je tudi pojasnila toženka. O tem je sodišče seznanilo tožnico in ji omogočilo, da se izjavi. Tožnica se na poziv sodišča ni odzvala. Zaradi neizčrpanja pritožbe pričujoča tožba v upravnem sporu ni dopustna (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Sodišče jo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Predmet izvršilnega postopka je zgolj izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja za odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvira. To jasno izhaja iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - verodostojnost prosilca
Pri presoji ovir za predajo Hrvaški je bistveno, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Ravnanje hrvaških organov pri vstopu v državo in pri zagotavljanju dostopa do azilnega postopka je sicer del skupnega azilnega sistema, zaradi česar ravnanj policije v neposredni zvezi z vložitvijo namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni mogoče strogo ločiti od postopka po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito. Vendar je treba domnevo o varnosti druge države presojati v vsakem individualnem primeru.
izogibanje davčnim obveznostim - prikrito izplačilo dobička - davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža
Četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
Navedena zakonska določba vzpostavlja pravno podlago za spregled nastale davčne obveznosti, hkrati pa pomeni podlago za vzpostavitev nove davčne obveznosti, kakršna bi nastala v primeru, če nedovoljenega davčnega izogibanja ne bi bilo.
Če se ugotovi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti, gre za nedovoljeno davčno izogibanje v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2. Gre za primere oblikovanja vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Prav s tem pa nastane enemu od subjektov, udeleženem v taki umetni shemi, davčna korist, ki šteje za neupravičeno, saj je nasprotna temeljnemu namenu zakonodajalca, ki je za določeno vrsto pravnih poslov predvidel obdavčenje, ki bi nastopilo ob odsotnosti nedovoljenega davčnega izogibanja.
Družbeniki so tudi po presoji sodišča na zgoraj opisan način preko formalnopravne prodaje poslovnih deležev ob sodelovanju prav za ta namen ustanovljene družbe A., d. o. o., ki so jo lastniško in upravljavsko obvladovali, ustvarili shemo, ki jim je omogočila neobdavčeno izplačilo tožničinega dobička, s čimer so dosegli davčno ugodnost, ki nasprotuje cilju, ki ga zasleduje davčna zakonodaja.
razrešitev direktorja - predčasna razrešitev direktorja javnega zavoda - ureditvena začasna odredba - začasna odredba - zavrnitev izdaje začasne odredbe - težko popravljiva škoda ni izkazana
Po presoji sodišča izpodbijani akt o razrešitvi direktorice javnega zavoda ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, zato odložitev izvršitve ni mogoča in posledično ne izdaja začasne odredbe. Tudi sicer je bil izpodbijani sklep že izvršen, zato odložitev izvršitve ni mogoča tudi iz tega razloga.
Tožnica je v predlogu merila tudi na izdajo ureditvene začasne odredbe in je sodišče izvedlo tudi to presojo. Tožnica bi v tem primeru morala izkazati verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki pa je tožnica ni verjetno izkazala.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - verodostojnost prosilca - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - resna škoda - začasna odredba
Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi tožena stranka morala pridobiti individualno jamstvo o njegovih pravicah kot predane osebe, saj ni navajal nobenih takšnih osebnih okoliščin (npr. zdravstvenih, družinskih..), ki bi terjale posebno, dodatno skrbnost tožene stranke pri pridobivanju ustreznega individualnega zagotovila od Republike Hrvaške.
ZPDZC-1 člen 3, 3/1, 3/1-6, 3/2, 18, 18/1, 19. ZUP člen 214.
delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti - obrazložitev upravne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel, zakaj šteje zatrjevana dejstva za dokazana. Zgolj golo navajanje zaključkov brez obrazložitve, kako je organ do njih prišel, ne zadosti kriterijem 214. člena ZUP.
prijava znamke - podobnost med znamkami - razlikovalni učinek znamke
Ni mogoče šteti, da je organ opravil vizualno primerjavo med vsemi predhodnimi znamkami in prijavljenim znakom, če te primerjave ni opravil tudi med navedeno znamko in prijavljenim znakom, ne glede na tip znamke. Zgolj primerjava med besednimi elementi prijavljenega znaka z besedno znamko tožnika zato ne zadošča, saj prijavljeni znak vsebuje več kot le besedno zvezo.
Povprečni slovenski potrošnik zelo dobro pozna oranžno barvo predhodnih slikovnih znamk OBI (kar predstavlja dominantni del predhodnih znamk). In ker je tudi dominantni del prijavljenega znaka (oziroma večji del dominantnega dela prijavljenega znaka - tri črke od štirih) zapisan z oranžno barvo, bi se moral organ že pri vizualni primerjavi znakov opredeliti do tega elementa primerjanih znakov.
davek od dohodka pravnih oseb - davčno priznani stroški - Vodila (Smernice) OECD - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkljiva obrazložitev - nepopolno dejansko stanje
Sodišče torej kot sklepno ugotavlja, da je v postopku DIN glede davčnega priznavanja stroškov Licence dejansko stanje v bistvenih elementih ostalo neraziskano, saj davčni organ ni v zadostni meri obravnaval in se tudi ni dokazno opredelil do tistega dela tožnikovih navedb in dokazov, s katerimi je utemeljeval postopno spreminjanje in naraščanje kompleksnosti IT storitev, s tem pa tudi funkcije izvajalca storitev, kar vse bo potrebno dopolniti v ponovljenem postopku. V tem postopku bo davčni organ, glede na potek postopka, odločil, ali za ugotovitev dejanskega stanja potrebuje strokovno pomoč izvedenca (kot to trdi tožnik), tožniku pa bo ponovno zagotovljena pravica do izjave.
Vendar pa v okoliščinah konkretnega primera sodišče sodi, da odgovor na vprašanje ustreznosti dokaznega bremena za storitve z nizko dodano vrednostjo ni potreben, saj tožnik, tudi po oceni sodišča, s svojimi dokazili spornih storitev ni uspel dokazati niti na način, kot je v Smernicah določeno primeroma za storitev obdelave plačilne liste (prejšnja točka).
ZEKom-1 člen 91a, 91a/1, 91a/5. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti člen 1.
telekomunikacije - telekomunikacijska infrastruktura - spor med operaterji - souporaba
Podvajanje infrastrukture je ob neizkoriščenih možnostih v že zgrajeni infrastrukturi gospodarsko neučinkovito, iz razlogov na strani tako drugega operaterja kot končnega uporabnika. Toženka je pravilno vodila dokazni postopek in ni primarno ugotavljala oziroma zahtevala od A., d.d., da izkaže, da je podvajanje stavbne fizične infrastrukture neučinkovito, kot materialni pogoj, da se z odločbo uredi dostop do stavbne fizične infrastukture tožnika. Prav tako toženka ni bila dolžna presojati popolnosti prošnje stranke z interesom dane tožniku, kot procesne predpostavke za sprožitev medoperaterskega spora.
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 52, 56. ZICZEU člen 16, 16/2.
poštne storitve - carinjenje blaga - carinska kontrola - stroški - javno pooblastilo
Dovoljenje, ki ga je tožnici izdala FURS, torej tožnice ne pooblašča za storitev "carinskega posredovanja" oziroma za izvajanje carinske kontrole. Po 121. členu Ustave lahko namreč pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave le z zakonom ali na njegovi podlagi. Podlaga je lahko tudi evropska uredba, saj je ta predpis na podlagi 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije zavezujoč v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Vendar pa FURS ni izdala pravnega akta, s katerim bi v skladu s členom 185 Carinskega zakonika dovolila, da njene naloge carinske kontrole opravlja tožnica. O tem, da tožnica te naloge izvaja, namreč govori zgolj Navodilo. Navodilo FURS pa ni predpis niti upravni akt. Zato ni veljavna podlaga za obračunavanje stroškov, ki so ji nastali v zvezi s carinsko kontrolo oziroma za "postopek preverjanja; e-poslovanje".
Tožnica tako kontrole podatkov v poštni dokumentaciji ne opravlja na podlagi javnega pooblastila ampak na podlagi dogovora s FURS. Dogovor s FURS pa ne more biti veljavna pravna podlaga za zaračunavanje storitev javnopravne dajatve carinskega posredovanja osebam, ki niso stranke tega dogovora, tj. prejemnikom poštnih pošiljk.
FURS si ne more sama določiti nadomestila za stroške (višine in načina pobiranja) za posebne carinske storitve, ampak ga določi Ministrstvo za finance, pri čemer se ti stroški lahko nanašajo le na posebne storitve, med katere po presoji sodišča ne sodi preverjanje poštne deklaracije in spremljajoče dokumentacije. Če FURS nima navedene pristojnosti, pa je tudi ne bi mogel prenesti na tožečo stranko, saj organ z javnim pooblastilom ne more prenesti več pristojnosti, kot jih ima sam.
Ugotovitev, da je stranka z interesom sklenila posebni dogovor s tožnico, bi bila mogoča le, če bi vedela za možnost obstoja splošnih pogojev poslovanja, po katerih lahko tožnica zaračuna tudi za izvedbo postopkov, ki sicer niso zajeti v že plačani poštnini, v času, ko je oddala naročilo za nakup blaga, pa bi ga kljub temu naročila. Le tedaj bi bila namreč lahko njena prava volja taka, da skupaj z blagom naroči in plača tudi te postopke. Stranka z interesom pa je pojasnila, da ob naročilu ni imela možnosti, da bi izbrala, na kakšen način bo pošiljka dostavljena, tj., izbrala je edino ponujeno možnost dostave in sploh ni vedela, katero od podjetij, ki dostavljajo blago, jo bo dostavilo. Sodišče sodi, da že zato, ker ni vedela, kdo ji bo pošiljko dostavil, ni mogla pristati na dogovor s tožnico v zvezi s carinsko kontrolo, vključno s plačilom te storitve in ni mogla biti seznanjena z njenimi Splošnimi pogoji.