tujec - zavrženje vloge - dovolitev zadrževanja tujca - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - procesna predpostavka za začetek postopka - preuranjena zahteva
Tako iz sistemske razlage kot tudi na podlagi jezikovnega razumevanja tretjega odstavka 73. člena ZTuj-2 je očitno, da je vročena odločba o odstranitvi postopkovna zahteva za odločanje o dovolitvi zadrževanja tujcu. Izpolnjena mora biti za uvedbo postopka odločanja, zaradi česar ima funkcijo procesne predpostavke za vsebinsko presojo tujčeve prošnje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - načelo enakosti - exceptio illegalis - nezazidano stavbno zemljišče
Sodišče ne more preizkusiti utemeljenosti razlogov za bistveno večjo razliko v obremenitvi za nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju v razmerju do tretjega. Povedano drugače: sodišče ne more preizkusiti, ali so podani utemeljeni razlogi za takšno stopnjo različnega urejanja. Navedeno pomeni, da je določba 16. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč za stanovanjski namen v drugem območju, v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Sodišče je zato na podlagi 125. člena Ustave RS pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe odklonilo uporabo navedene določbe Odloka (exceptio illegalis).
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šola - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - tožbeni zahtevek - vezanost na tožbeni zahtevek
Tožeča stranka je na poziv tožnika, da je treba konkretizirati tožbeni zahtevek, odgovorila zgolj s konkretizacijo tožbene naracije, ni pa tožeča stranka kljub dvakratnemu opozorilu v istem pozivu dopolnila tožbenega zahtevka. V upravnih sporih zaradi varstva ustavnih pravic mora biti nezakonito dejanje navedeno v izreku sodbe, v primeru, da se tožbi ugodi. Pri tem pa je sodišče vezano na tožbeni zahtevek.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja nove komunalne opreme - pogoji za odmero komunalnega prispevka
Občina je z nakupom solastniškega deleža tožnikov na vodovodu ustvarila situacijo, kot jo predvideva 156. člen ZUreP-2, in je potrebno od nakupa dalje šteti njo kot graditeljico vodovoda. Pri tem vir, ki ga je občina uporabila za financiranje komunalne opreme, ne vpliva na obveznost plačila komunalnega prispevka.
univerzalne poštne storitve - ustna obravnava - pravica stranke do izjave - denarno nadomestilo
Z namenom, da se zadeva na primeren način pred odločitvijo vsestransko razišče, da med strankami in organom ni neraziskanih pravno pomembnih vprašanj, zakon predvideva določene institute, ki garantirajo poštenost postopka. Takšen institut je tudi ustna obravnava, katere namen je, da stranka in organ na njej odprto in neposredno razpravljata o vseh vidikih zadeve z namenom, da se morebitna sporna vprašanja, nesporazumi ali nejasnosti, če je le mogoče, razrešijo še pred izdajo odločbe, s katero organ oblastno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
Ustna obravnava je koristna zlasti v zapletenih zadevah, saj omogoča učinkovit dokazni postopek, pri katerem se lahko stranke že na obravnavi izjavijo o vseh pravno pomembnih dejstvih, tako pravnih kot dejanskih, izpodbijajo trditve nasprotnih strank ter ugotovitve upravnega organa, predlagajo svoje dokaze in aktivno sodelujejo ves čas postopka.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS bi morala glede na naravo obravnavane zadeve, pa tudi zaradi dokazovanja z izvedencem, po pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja, razpisati narok ustne obravnave, na katerem bi izvedenec moral tudi naknadno izdelano pisno dopolnitev svojega izvida in mnenja upravnemu organu in stranki predstaviti ustno, Agencija pa bi morala tožnici pred izdajo odločbe na obravnavi predstaviti ugotovljene nepravilnosti pri izračunu neto stroškov (po vsaki od obveznih sestavin izračuna posebej) ter stranki na ta način omogočiti, da ugotovitve Agencije ustno izpodbija in dokazuje nasprotno.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - uradniško delovno mesto - naziv
Po oceni sodišča je jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za sporno imenovanje v naziv B. S tega vidika se izpodbijana odločba da preizkusiti in je po presoji sodišča pravilna. Morebitna kasnejša sprememba navedenega sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) pa ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.
EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2, 474, 474/3. GZ člen 43.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - daljnovod - varovalni pas
Utesnjevanje služnosti pri objektih, kot je transformatorska postaja, ob pri njih določeni širini varovalnega pasu glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 468. člena EZ-1, ki ne določa „največje širine“, ni mogoče.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 29.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba
Bistvenega pomena je to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilca za mednarodno zaščito. Tožnik se je skliceval na vedenje hrvaške policije, ko takega statusa ni imel in je opisoval dogodke, ki so se zgodili v zvezi z njegovim vstopom iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško. Iz ravnanja hrvaških policistov, ki se nanašajo na tujce, ki ilegalno prestopijo mejo in niso še vložili prošnje za mednarodno zaščito, po presoji sodišča še ni mogoče sklepati na to, da bi obstajale sistemske pomanjkljivosti v azilnih postopkih po tem, ko prosilci že vložijo ustrezno vlogo, s katero začnejo azilni postopek. Tožnik pa na Hrvaškem ni imel status prosilca za azil, ampak status tujca.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - načelo enakosti - nesorazmernost - exceptio illegalis
Ne drži, da ni razumnih razlogov za razlikovanje med drugim in tretjim območjem. Naselja uvrščena v ti dve območji se vsa ne razlikujejo po istih kriterijih. To že po naravi stvari ni mogoče. Očitno pa je, da so med njimi razlike, ki utemeljujejo njihovo uvrstitev bodisi v drugo bodisi v tretje območje, gre pa zlasti za razlike v oddaljenosti od glavne prometne povezave med Medvodami in Ljubljano in oskrbnih funkcij, pri čemer je očitno, da je pomembna gostota teh funkcij.
Da bi se uporabnost nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju tako bistveno razlikovala od enakih zemljišč v tretjem območju, občina v svojem pojasnilu ni utemeljila.
lekarniška dejavnost - podružnica - koncesija - izdaja dovoljenja - opravljanje lekarniške dejavnosti - pravo EU
Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki ji je podelila koncesijo. Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne. Torej oboje, lekarno in podružnico lekarne, fizična ali pravna oseba lahko organizira le kot koncesionar. Ta položaj pa ima lahko le na območju občine, ki ji je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so ji te skupaj podelile koncesijo.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. DZ člen 257, 257/1. ZNP člen 113, 113/1.
brezplačna pravna pomoč - skrbništvo - očitno nerazumna zadeva - upravičen predlagatelj - verjetni zgled za uspeh
Razlogi za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Navedeno pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč nima podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi že posegla v samo vsebino sodnega varstva in se opredeljevala do tega, ali oče mld. A. A. skrbi zanjo. Kot razlog za to, da naj bi skrbel, je med drugim tudi navedla, da mu ni bila odvzeta ali omejena starševska skrb, čeprav določilo 257. člena DZ ne postavlja tega kriterija. Tožnica je v dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč navedla, da je oče mld. A. A. zapustil, da za preživljanje nič ne prispeva in da ne plačuje preživnine. Do odločitve sodišča v nepravdnem postopku sicer še ni mogoče vnaprej sklepati, da bo tožnica s postavitvijo mld. A. A. pod skrbništvo uspela, ni pa mogoče trditi, da je že na prvi pogled očitno, da z zahtevo za postavitvijo pod skrbništvo ne more uspeti.
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/6. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - stroški odvetnika - odmera nagrade - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave
Namen pravnega svetovanja, za kar je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, je bil v tem, da se upravičenec do brezplačne pravne pomoči seznani z možnostjo sprožitve nadaljnjih postopkov zaradi lažne prijave in obtožb, v zvezi s čimer je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje. Glede na to, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi odvetnica tožniku posredovala pisno pravno mnenje, niti ni razvidno, da bi to storila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da je bila s tem tožniku kršena pravica do izjave glede navedenega pisnega pravnega mnenja, za izdelavo katerega je tožena stranka odvetnici priznala nagrado.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nesorazmernost - načelo enakosti - nezazidano stavbno zemljišče - exceptio illegalis
Da bi se uporabnost nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju tako bistveno razlikovala od enakih zemljišč v tretjem območju, občina v svojem pojasnilu ni utemeljila.
dohodnina - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - drugače rešeno predhodno vprašanje
Nov dokaz predstavlja le tisti dokaz, ki je v času prejšnjega postopka že obstajal, le vedelo se ni zanj (t.i. novo odkriti dokaz). Enako velja za zatrjevana nova dejstva – tudi ta so morala, če jih želi stranka uspešno uveljavljati v predlogu za obnovo, obstajati že v času odločanja organa v prejšnjem postopku.
Postopek odmere davka, v katerem je bila izdana dokončna odločba, je tako mogoče obnoviti le pod pogoji in iz razlogov, ki so taksativno navedeni bodisi v ZDavP-2 (89. člen) bodisi v ZUP (260. člen), katerega pravila se subsidiarno uporabljajo tudi v davčnih postopkih (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2).
Z očitkom, da davčni organ v prejšnjem postopku ni ugotovil vseh za odločitev relevantnih dejstev, ker ni izvedel s strani tožnika predlaganih dokazov, pa tožnik v predlogu za obnovo uveljavlja kršitev pravil postopka, zaradi česar pa obnova po zakonu ni dopustna.
dohodnina - drugi dohodek - član kmečkega gospodinjstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti
Drugi odstavek 70. člena ZDoh-2 res določa, da se davčna osnova od drugih dohodkov pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu, vendar pa mora organ vsaj po prejemu ugovora zavezanca, ki ugovarja, da ne opravlja kmetijske dejavnosti, in da tudi ni član kmečkega gospodinjstva, navedeno raziskati.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - prijava v zavarovanja - delodajalec - pravica do izjave - zaposlitev
Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova.
ZDen člen 16, 16/4, 44. ZPod člen 184, 184/1, 186, 186/2.
denacionalizacija - vpis v sodni register - narava vpisa v sodni register - statusne spremembe - vrednost nepremičnin - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
Delniška družba F., d. d. je, kot izhaja iz listin v upravnem spisu in tudi iz izvedeniškega mnenja E. E. (ki mu tožnica v tem delu ne ugovarja), vložila priglasitev sprememb ustanoviteljev na Temeljno sodišče v Ljubljani šele 17. 4. 1992, torej po uveljavitvi ZDen. Po določbi prvega odstavka 184. člena ZPod so se (med drugim) v sodni register vpisale tudi statusne spremembe subjekta. Vpis v sodni register pa je imel pravni učinek nasproti tretjim osebam od dneva vpisa (drugi odstavek 186. člena ZPod). Ta pravni učinek je bil v skladu s pravno teorijo konstitutiven, kadar je šlo za vpis podatkov, ki so opredeljevali pravno ali poslovno sposobnost subjekta vpisa, tako je bil konstitutiven tudi vpis vrste pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, ko naj bi se podjetje v mešani lastnini preoblikovalo v podjetje v zasebni lastnini. To pomeni, da ker je bila priglasitev sprememb ustanoviteljev v obravnavanem primeru vložena šele po uveljavitvi ZDen, nikakor ni mogla začeti učinkovati pred njegovo uveljavitvijo. Pri tem iz citiranega izvedeniškega mnenja izhaja, da je registrsko sodišče vpis sprememb zavrnilo. To pa pomeni, da se tožničin ugovor, da je oktobra 1991 postala podjetje v zasebni lasti, izkaže kot neutemeljen.
S sodelovanjem le ene stranke pridobljeno izvedensko mnenje procesno gledano ni dokaz, niti kot izvedensko mnenje niti kot listina.
Standard obrazloženosti odločbe ne terja podrobnega obravnavanja vseh, tudi minucioznih, pravno povsem zgrešenih in očitno neutemeljenih ter nesmiselnih argumentov.
Vrednost nepremičnin ob ustanovitvi podjetja v mešani lastnini je pomembna zaradi primerjave z vrednostjo zasebnega kapitala, ki je bil vplačan ob ustanovitvi (kot je to naložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi v zadevi U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995). Vrednost nepremičnin po 44. členu ZDen pa je pomembna zato, ker ZDen celovito ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu (1. člen ZDen), kar vključuje tudi določanje vrednosti podržavljenega premoženja po 44. členu ZDen. Ob tem sodišče poudarja, da že iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi U-I-72/93 z dne 20. 4. 1995 izhaja, da je lastninski vložek treba primerjati z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo sicer mogoče vrniti v naravi. Če pa je bilo podržavljeno premoženje denacionalizacijskega upravičenca obogateno z vlaganji, gre še vedno za isto premoženje, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, vlagatelj pa ima možnost zahtevati povrnitev teh vlaganj.
Sodišče poudarja, da je izvedenka E. E. primerjavo med vrednostjo zasebnega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, napravila, pri tem pa je morala logično upoštevati, da je bilo v podjetju tudi družbeno premoženje, ki ni predmet denacionalizacije, in da tudi premoženje, ki je predmet denacionalizacije, ni v celoti predmet tega postopka. Zato je morala najprej ugotoviti kolikšen del zasebnega vložka pripada posamezni nepremičnini, ki je predmet denacionalizacije, nato pa je šele lahko primerjala vrednost dela zasebnega vložka, ki pripada posamezni nepremičnini, ki je predmet denacionalizacije, z vrednostjo te nepremičnine, ki je predmet denacionalizacije.
Kot izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenke E. E. in pogodbe o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini, so bile za zasebni kapital izdane navadne delnice z glasovalnimi pravicami, za družbeni kapital pa, razen 3.077 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 1.300 SIT, prednostne delnice brez glasovalnih pravic. Prednostne delnice pa so po pogodbi o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini (in kar med strankami tudi ni sporno) ugodnostne, saj so dajale imetnikom drugačna upravičenja, kot na primer pravico do določene letne dividende, pravico do izplačila vseh zapadlih in neizplačanih dividend pred izplačilom dividende navadnim delničarjem itd. Šele vsa članska upravičenja pa tvorijo celoto, zato pri oceni o ne/bagatelnosti zasebnega vložka ni mogoče pomena pripisati le upravljavskim upravičenjem, temveč je treba ustrezen pomen in težo pripisati tudi ugodnostnim delnicam, ki so bile izdane za vrednost celotnega stvarnega vložka. Poleg tega je zasebne delničarje predstavljalo (kot izhaja tudi iz izpodbijane odločbe) 183 fizičnih oseb, delavcev in upokojencev družbenega podjetja N., p. o. To pomeni, da je šlo za nepovezane delničarje, kar njihovo upravljavsko moč kot zasebnih delničarjev zmanjšuje. Upoštevaje še te opisane okoliščine se sodišče strinja s presojo prvostopenjskega organa, da je bil zasebni vložek v predmetno podjetje v mešani lastnini ob njegovi ustanovitvi bagatelen.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - Republika Hrvaška
V konkretni zadevi ni izkazano, da bi tožnik imel zahtevek glede pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja, ki ni očitno neutemeljen, saj v postopku pred upravnim organom ni izkazal dejstev, ki bi kazale na realno možnost, da mu v Alžiriji morda grozi preganjanje ali resna škoda v smislu nečloveškega ravnanja, v upravnem sporu pa tega niti ni zatrjeval.
inšpekcijski ukrep - prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje - procesna predpostavka - razlog za zavrženje tožbe
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Vročitev tožnici je bila opravljena 20. 4. 2021, kot je razvidno iz potrdila o vročitvi in to tudi tožnica sama navaja, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 21. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnica z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava oz. razveljavitev v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe toženke in vrnitev zadeve v ponovni postopek, ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik v vmesnem času že bil premeščen v drug zavod.