Tožnik je na zahtevkih za predujme neupravičeno uporabil šifro zavarovalnega zastopnika B. B. in njegov podpis, da je z zavajanjem zlorabil zaupanje zavarovalcev C. C. in D. D. in E. E. s podajanjem nepopolnih informacij glede vlaganja zahtevkov za predujem ter glede spremembe na zavarovalnih policah ter glede sklepanja novih zavarovalnih polic z namenom neupravičene pridobitve dodatnih provizij za sklenjene police ter Zavarovalnici izročal dokumentacijo z neresničnimi podatki. Z navedenim ravnanjem je kršil načelo vestnosti in poštenja in ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ter kršil načelo zaupanja in zaščite pravic in koristi strank, posredoval netočne podatke o vsebini zavarovalne pogodbe in s tem nedopustno ravnal, pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe strankam ni dal točnih podatkov in natančnih pojasnil ter s tem kršil informiranost strank. Ker so se kršitve navedenih dobrih poslovnih običajev ponavljale v daljšem časovnem obdobju, je s tem podana hujša kršitev dobrih poslovnih običajev.
ZUS-1 člen 32. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 17, 27, 27/3, 29, 29/1. ZMZ-1 člen 70.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predaja prosilca republiki bolgariji - obrazložitev odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dokazni standard - dokazno breme - diskrecijska klavzula - začasna odredba - suspenzivni učinek - zahteva za izdajo začasne odredbe - pritožba
'Države članice z odložitvijo predaje do sprejetja odločitve o prvi zahtevi za odlog zagotovijo, da je na voljo učinkovito pravno sredstvo. Učinkovito pravno sredstvo pa je, če tožena stranka počaka z izvršitvijo vsa, dokler ni odločeno s strani sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Če ima stranka zahtevek v zvezi s prepovedjo nečloveškega ravnanja, ki ni očitno neutemeljen, potem mora po praksi ESČP imeti pravno sredstvo zoper izpodbijani akt, ki stranko postavlja pod to tveganje, avtomatični suspenzivni učinek.
Za obravnavano zadevo je relevantno, da je bila tožba vložena dne 29. 5. 2023 (celo skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe), ko se šestmesečni rok za predajo še ni iztekel. Z vložitvijo tožbe dne 29. 5. 2023 je šestmesečni rok nehal teči in bo ta isti rok za predajo znova začel teči od dneva končne sodne odločitve o predaji. To pomeni, da Upravno sodišče ni imelo podlage, da bi tožbi ugodilo zaradi poteka roka za predajo iz člena 29(2) Dublinske uredbe.
Tožnica nima očitno neutemeljenega zahtevka glede varstva pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja v zvezi z tveganji ob sprejemu v azilni postopek v Bolgariji. To posledično pomeni, da mora biti po pravu EU in sodni praksi ESČP presoja tveganja v primeru predaje stroga ob upoštevanju načela medsebojnega zaupanja. Stroga presoja tveganja pa ne dopušča pristopa, po katerem bi bilo sprejemljivo postaviti popolno ločnico med policijskim postopkom pred formalnim sprejemom prošnje za mednarodno zaščito in sprejemom tujca oziroma prosilca po Dublinski uredbi.
Glede na to, da je tožena stranka sama ugotovila, da je praksa sodišč držav članic glede vračanja v Bolgarijo zelo raznolika, bi morala po strogi metodi presoje tveganja ugotavljati stanje v Bolgariji na podlagi zanesljivih in dovolj medsebojno dopolnjujočih se podatkov. V nasprotju s tem pa je štela, da informacije, ki jih je predložila tožnica ne morejo imeti posebne dokazne vrednosti v letu 2023. S temi informacijami je tožeča stranka izpolnila svoj del dokaznega bremena, ki se je potem prevalilo na toženo stranko, da bi odvrnila vsakršen dvom v kršitev 4. člena Listine.
Po mednarodni sodni praksi v tovrstnih primerih mora(ta) organ ali sodišče, tudi ne oziraje se na procesno aktivnost prosilca, informacije preveriti tudi po uradni dolžnosti in važno je, ali bi organu te informacije o stanju v relevantni državi morale biti poznane. V primeru obstoja takšnih informacij o stanju in ravnanju s tujci v Bolgariji, (bi) mora(la) po standardih mutatis mutandis iz sodbe v zadevi C.K. in ostali proti Sloveniji tožena stranka, upoštevajoč načelo vzajemnega zaupanja, pred odstranitvijo poskrbeti za ustrezno zagotovilo (potrditev), da bi odvrnila „vsakršen pomislek“ o možnem kršenju pravice iz 4. člena Listine oziroma da se “izključi vsakršna dejanska nevarnost“ nečloveškega ravnanja ali ponižujočega ravnanja v primeru predaje tožnice. V primeru tveganja za hudo kršitev kakšne druge temeljne človekove pravice pa mora tožena stranka v upravnem aktu pretehtati uporabo diskrecijske klavzule iz člena 17(1) Dublinske uredbe.
Natančna ocena dejstev in tveganja z vidika 3. člena EKČP, ki ustreza 4. členu Listine, pomeni, da mora sicer biti obveznost na prosilcu, da se sklicuje in utemelji individualne okoliščine, ki jih pristojni organ razumljivo ne more poznati, a mora po drugi strani biti obveznost tudi na strani pristojnega organa, da opravi posodobljeno oceno glede dostopa in funkcioniranja azilnega sistema v drugi državi, kamor naj bi bila prosilka predana, in da oceni ustreznost zagotovil pred kršitvijo omenjene pravice v praksi, kar pomeni, da mora pristojni organ tudi po uradni dolžnosti poiskati relevantne informacije.
Tožena stranka v primeru, kot je obravnavani, ne bi smela imeti možnosti vložiti pravnega sredstva zoper odločitev sodišča v prvi točki izreka te sodbe, in s tem odložiti pravnomočnost sodne odločbe, ki gre v prid prosilcu.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčna obveznost - višina obveznosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnica je odmerjeno davčno obveznost delno že plačala. To pomeni, da zgolj z višino odmerjene davčne obveznosti, ne da bi pri tem navedla, kolikšen znesek je ostal neplačan in kaj preostanek dolga pomeni za njeno poslovanje, prevzemanje pogodbeno že dogovorjenih obveznosti ne more izkazati težko popravljive škode.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Toženka je prosilcu odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, prav tako ni obrazložila svoje odločitve glede dodelitve BPP za zastopanje pred višjim sodiščem ter Vrhovnim sodiščem RS.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3, 10/3. ZTuj-2 člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/3, 35, 35/1, 35/2. ZPPreb-1 člen 2, 2-5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - ugotavljanje vzajemnosti
Tujec je upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima opisano stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje. To enostavno izkaže z izkaznico.
Zahteva iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP se nanaša na dovoljenje za začasno prebivanje tujca (po drugem odstavku 32. člena ZTuj-2) in ne na pojem začasnega prebivališča po 5. točki 2. člena ZPPreb-1.
ZBPP je predpisal način odločanja o vzajemnosti (tretji odstavek 10. člena ZBPP). To pomeni, da je obvestilo tuje države o njenem pravu brezplačne pravne pomoči temelj za presojo vzajemnosti. Ta ima sicer značaj javne listine po ZUP.
Pri preučevanju subjektivnega pogoja prosilca za BPP se upošteva le tisto premoženje, s katerim prosilec dejansko lahko razpolaga in je pravnoformalno njegovo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbijati, onkraj standarda očitnosti.Organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - zasebna lastnina
Premoženje, ki je predmet inšpekcijskega postopka, spada v stečajno maso, saj gre za premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka. Obravnavani upravni spor spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, ker bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Stečajni upravitelj ima v tem upravnem sporu položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
ZCes-1 člen 114, 118. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - varovalni pas - poseg v varovalni pas - odstranitev objekta - pravni interes
Tožnikoma je bilo z dokončno izpodbijano odločbo naloženo, da odstranita objekte na njuni parceli št. 1444/1 k.o. ... Tožnika sta vložila izpodbojno tožbo, s katero sodišču predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi. Ker pa sta tožnika po lastnih zatrjevanjih sporne objekte odstranila, o čemer sta sodišču predložila dokazila in o čemer je sodišče obvestilo tudi toženo stranko, to pomeni, da do prisilne izvršitve odrejene obveznosti ne more (več) priti. Izpodbijana odločba zato za tožnika ne more več učinkovati tako, da bi bilo s tem poseženo v njun pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - premoženjskopravni zahtevek - posebni pogoj - rok za izpolnitev obveznosti - izvršljivost
Roka za povrnitev škode v smislu poplačila premoženjskopravnega zahtevka in posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe sta lahko različna. V primeru, če rok za izpolnitev ni določen, ga lahko izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi postavi sámo oziroma je navedeno pomanjkljivost v izvršilnem postopku mogoče sanirati. Po presoji naslovnega sodišča je tako stališče tožene stranke, da terjatev iz naslova premoženjskopravnega zahtevka, ki je bil tožniku priznan izvršljivo kazensko sodbo, še ni zapadla in da je posledično prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo nerazumna, materialnopravno napačno.
V predmetni zadevi je nesporno, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje dovoljenja za promet z zdravilom (cepivom). Že to pa posledično pomeni, da obnove navedenega postopka iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP ni bil upravičen predlagati.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6, 279/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva
Po presoji sodišča je toženka imela podlago za presojo, da predpostavke v zvezi s predmetno tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo niso izpolnjene in jo je utemeljeno zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za sprejeto odločitev o zavrženju tožnikove predmetne zahteve je bistvena ugotovitev, da je bila o takšni predhodni zahtevi tožnika in A. A. že sprejeta zavrnilna odločba z dne 6. 6. 2016, ki je glede na sodbo III U 240/2016 pravnomočna, dejansko stanje (v predmetni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila. Ker je izpodbijani sklep o zavrženju predmetne zahteve za izrek ničnosti pravilen in zakonit, pa navedeno dalje pomeni, da se sodišče v tem upravnem sporu ne more spustiti v vsebinsko obravnavanje predmetne zahteve in o njej sprejeti drugačne, torej vsebinske odločitve ter odločbe z dne 19. 1. 2004 izreči za nično.
ZGO-1 člen 197, 198. GZ člen 118, 150. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 260, 260-9, 267.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - varstvo pravic stranke - pravni interes - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče dodaja, da mora predlagatelj, ki zatrjuje, da bi moral biti v prejšnjem postopku udeležen kot stranski udeleženec, v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, ki je moral obstajati v času vodenja prejšnjega postopka, in zaradi katerega bi v njem moral biti udeležen kot stranski udeleženec. Tožnica je dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, navedla, priložila oziroma predlagala je tudi dokaze, vendar izpodbijani sklep v tej zvezi navaja le, da se navedbe predlagateljice glede ostalih okoliščin, ki po 198. členu ZGO-1 lahko vplivajo na odločitev v zadevi, ocenjujejo kot pavšalne. Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge. Glede na vse navedeno sodišče soglaša s tožbenim očitkom o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev glede tožničinega pravnega interesa za sodelovanje v postopku, katerega obnovo postopka je predlagala, saj razlogi, zakaj izvedba omenjenih dokazov ni bila izvedena, niso navedeni oziroma obrazloženi. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
Izrek izpodbijanega sklepa je zasnovan tako, da je odločeno o priznanih stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR (I. točka izreka), nima pa izrek izpodbijanega sklepa zavrnilnega dela. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za brezplačno pravno pomoč točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za brezplačno pravno pomoč je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
tujci - omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - podaljšanje omejitve gibanja - direktiva o vračanju - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče pritrjuje presoji tožene stranke, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega, s čimer bi se želel izogniti zakoniti odstranitvi iz države in nadaljevati z nezakonitim bivanjem na območju EU, njegova navzočnost pa je za izvedbo odstranitve iz države nujna, s tem pa izrečeni ukrep podaljšanja omejitve gibanju v centru za tujce utemeljen.
COVID-19 - nadomestilo plače - nadzor - vračilo izplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje
Upoštevaje, da tožnik niti ne nasprotuje ugotovitvi organa, da na dan vložitve vloge zaposlenemu ni izplačal vseh nadomestil plače, je ugotovitev organa, da je tožnik v svoji vlogi podal neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače, in odločitev, da mora zato skladno s sedmim odstavkom 47. člena ZDUOP vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi sklepa z dne 25. 2. 2021, pravilna. Bistveno namreč je, ali je tožnik na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače, in ne, ali je to storil morebiti kasneje po tem datumu.
Sodišče ugotavlja, da so bili razlogi za odločitev, ki izhajajo iz obrazložitve, jasni, tako da je tako tožnici kot sodišču jasno, kateri so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju in zato sodišče šteje, da se je izpodbijani akt dalo preizkusiti, s tem pa je podana zadostna obrazložitev izpodbijanega akta.
vojni veteran - veteranski dodatek - cenzus - prejemki upravičenca
Iz določb ZVojI izhaja, da organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka oziroma njegove višine zaradi sprememb ali novega dejanskega stanja upošteva prejemke iz preteklega leta. Tako je ravnal tudi v tem primeru, saj je pri presoji upošteval tožnikove prejemke v letu 2020, ne pa v letu 2021, kot to zmotno v tožbi navaja tožnik. Tožnik se zato v tožbi neutemeljeno sklicuje na drugačno višino prejemkov v tekočem letu, to je v letu 2021. Ti v času izdaje izpodbijane odločbe 7. 12. 2021 niti še niso bili znani. Morebitne v letu 2021 spremenjene okoliščine bo tožnik lahko uveljavljal z novo zahtevo, ki jo lahko vloži na podlagi prvega odstavka 91. člena ZVojI.