razlastitev - gradnja daljnovoda - ocenjena odškodnina za nepremičnino - ustanovitev služnosti - obseg služnosti
Ne drži tožbena navedba, da je zaradi obstoječe ureditve v EZ-1 lahko v konkretnem primeru prišlo do omejitve lastninske pravice tožnice v zasebno korist, saj je javna korist, pogoji za obstoj katere so določeni v 472. členu EZ-1, izkazana z Uredbo o DPN, ki na tožničinem zemljišču predvideva izgradnjo daljnovoda za prenos in distribucijo elektrike. Zakonodajalec je v EZ-1 in ZUreP-2 ob upoštevanju 69. člena Ustave jasno predpisal pogoje za obstoj javne koristi, ki jo mora izkazati razlastitveni upravičenec ob vložitvi predloga za začetek postopka omejitve ali odvzema lastninske pravice, kar pomeni, da se navedeni postopek ne more začeti in voditi na podlagi zasebnega interesa.
Tretji odstavek 473. člena ZUreP-2, ki določa, da lahko predlog za omejitev lastninske pravice (ne pa tudi za njen odvzem, prim. prvi in drugi odstavek istega člena) v primeru neuspešne sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist vloži investitor gradnje objektov za prenos in distribucijo elektrike, ni v neskladju z 69. členom Ustave.
Organ v postopku odločanja o zahtevi za razlastitev ne odloča tudi o višini odškodnine oziroma nadomestila, ki pripada razlastitvenemu zavezancu, temveč je - v primeru, da se razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec o tem ne sporazumeta - za to pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku. Edina pravno relevantna okoliščina, ki je hkrati tudi procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o zahtevi za omejitev lastninske pravice, je navedba višine odškodnine, ki jo razlastitveni upravičenec ponuja zavezancu v primeru sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 218, 218/2. ZSZ člen 60, 60/2, 60/4, 60/5, 61. ZSZ člen 56, 56/1.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - poslovna dejavnost - podlaga za odmero nadomestila
Med gradbeno-inženirske objekte (po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe) se uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča.
Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso s poslovnim prostorom funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.
Prodaja naftnih derivatov pomeni v primerjavi z drugimi trgovinami drugačno, višjo stopnjo obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnica z vrednostjo navedenih dveh nepremičnin, ki presega premoženjski cenzus 22.336,32 EUR, ne izpolnjuje pogojev po 14. členu ZBPP za dodelitev BPP.
davek na dodano vrednost (DDV) - zloraba sistema DDV - utaja davka - mednarodni tovorni list (CMR) - mednarodni prevoz blaga - oprostitev plačila DDV - objektivni element - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnik je poleg samih prevoznih listin predložil tudi k posameznim računom pripadajoče dobavnice, ki so žigosane z žigom prevoznika in parafirane; le-te je možno vrednotiti bodisi kot podporni dokaz k CMRjem bodisi kot drug dokument, ki se nanaša na prevoz blaga iz posameznega računa. V vsakem primeru pa je tožnik tudi z njimi dokazoval, da je bilo blago odpeljano v drugo državo članico.
Davčni organ bi moral najprej ugotoviti objektivne elemente, ki utemeljujejo davčno utajo, ter nadalje tudi tiste, ki utemeljujejo tožnikovo slabovernost ali odsotnost preventivnih ukrepov. Navedeno pa v izpodbijani odločbi ni obrazloženo. Po eni strani se v izpodbijani odločbi navrže, da je tožnik zlorabil sistem DDV in utajil davek, po drugi strani pa se tožniku očita, da je vedel, da njegov kupec (družba A.), ni obračunal in plačal DDV od blaga, ki ga je pridobil od tožnika, ta družba pa je blago dalje prodajala blago družbi D. in ji omogočala odbitek vstopnega DDV. Tu gre torej za dva različna očitka.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - davčna zloraba - podlaga obdavčitve - izogibanje plačilu davka - objektivni element - subjektivni element
Zaključek davčnega organa, da je za odmero davka od dobička iz kapitala merodajen pravni posel in ne kupnina, ki jo prejme, in da ekonomsko lastništvo prodajalca v takšnem primeru ni nujen pogoj za obdavčitev, pri čemer pa je upošteval za vrednost kapitala ob odsvojitvi po 99. členu ZDoh-2 pogodbo, ki je bila sklenjena v drugem koraku prodaje, pomeni, da je obdavčil tožnika po dveh pravnih podlagah, torej po 102. členu ZDoh-2 in četrtem odstavku 74. člena ZDav-2, čemer tožnik utemeljeno nasprotuje. Glede na dejstvo, da tožnik ni bil prodajalec po pogodbi SPA 3, katere vrednost je davčni organ vzel kot osnovo za vrednost kapitala ob odsvojitvi po 102. členu ZDoh-2, bi za takšno obdavčitev moral izkazati obstoj zlorabe na davčnem področju, za katerega pa morata biti po že povedanem podana tako objektivni, kot tudi subjektivni element. Za ugotovitev nedovoljenega davčnega izogibanja je bistveno, da so pravni posli sklenjeni z namenom, da se prepreči doseg cilja davčnega predpisa in pridobitev neupravičene davčne ugodnosti, ki pa se mora tudi uresničiti. Zgolj pričakovanja niso dovolj za opredelitev davčne koristi. Ugotovitev, da je prišlo do zlorabe predpisa in da je bila pridobljena davčna ugodnost neupravičena, mora temeljiti na nadaljnjih objektivnih okoliščinah, ki morajo biti pojasnjene na način, da jih je mogoče preizkusiti, iz njih pa mora nedvomno izhajati tudi pridobitev neupravičene davčne koristi, ki v obravnavni zadevi ni pojasnjena.
Tožnica kot najemnica izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes, ter v inšpekcijskem postopku ni imela položaja stranske udeleženke. Takšne opredelitve razmerja tožnice do konkretne upravne zadeve ne spreminjajo niti navedbe, da prepoved uporabe objekta lastniku vpliva tudi na njeno uporabo objekta kot najemnice, niti njena vlaganja v nepremičnino.
Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala, da burger vedno sodi med hitro hrano, tožnik pa da bi bil moral ponuditi kosilo. Vendar toženka pri tem ni obrazložila, zakaj v tožnikovem primeru, ko je omenjeni ribji jedi po navedbah tožbe nudil kot kosilo, tj. skupaj z juho, solato in/ali sadjem (česar toženka prav tako ne prereka), vseeno ne gre za kosilo.
ZIUPGT člen 19, 19/10. ZUP člen 2, 125, 229, 229/1.
COVID-19 - zavrženje pritožbe - upravna zadeva - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - zahteva delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
Jasno je, da je tudi zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plač po desetem odstavku 19. člena ZIUPGT zahtevek v pomenu 125. člena ZUP. Ključno je namreč, da je Zavod v materialnopravnem smislu odločil o pravici tožnice (da prejme povračilo). Vsebina elektronskega sporočila z dne 18. 11. 2021 je odklonitev oziroma zavrnitev zahteve za izplačilo povračila. V tem pogledu ni pomembna struktura oziroma odsotnost sestavin po ZUP (drugi, tretji in peti odstavek 210. člena ter 212. do 216. člen ZUP).
kmetijsko zemljišče - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba
Tožnik v tožbi priznava, da se na kmetijskem zemljišču nahajajo predmeti, ki pa po njegovem v ničemer ne motijo opravljanja kmetijske dejavnosti. Da tožnik izpolnjuje pogoje za opravljanje čebelarske dejavnosti, med strankama ni sporno. Vendar pa sodišče v zvezi z navedenim pojasnjuje, da za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe ni relevantno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izvajanje kmetijske (konkretno čebelarske) dejavnosti. Bistveno je, da postavljeni predmeti pomenijo negospodarno ravnanje s kmetijskim zemljiščem oziroma degradirajo oziroma drugače negativno posegajo v rodovitno zemljo.
tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - izpodbojna tožba - zavrženje tožbe - pravni interes - akt, ki nima več pravnih učinkov
Ni jasno, kako bi tožniku odprava in vrnitev v ponoven postopek ali pa tudi ugoditev njegovi vlogi z dne 6. 1. 2020 v času odločanja sodišča sploh ni koristila, saj zamenjava vozila za nazaj po naravi stvari ni mogoča in ne omogoča zamenjave v letu 2021.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Najprej je treba vzeti v obzir, da brezplačno pravno pomoč potrebuje prava neuka stranka. V tej luči je treba pretehtati njeno prošnjo. Od nje ne gre pričakovati, da bo pogoje za vložitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena izpolnila že v svoji prošnji in njeni dopolnitvi. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
Dalje, po prvem odstavku 24. člena ZBPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo. S tega vidika ni mogoče govoriti o obveznosti tožeče stranke, da s svojo vlogo in dopolnitvijo le-te zadosti vsebinskim predpostavkam za dopustitev revizije.
Davčni organ je prvič zavrgel tožnikovo pritožbo, ker je bila ta pritožba nedovoljena. V takšnem primeru je pritožbeni postopek končan, zoper takšen sklep ni pritožbe, ker ga je izdal drugostopenjski organ.
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 48, 77. ZDDV-1 člen 50, 51.
carina - carinska deklaracija - uvozne dajatve - obračun uvoznih dajatev - tarifna uvrstitev - zaščitna maska - epidemija - naravne in druge nesreče - solidarni dolžnik - oprostitev plačila - pogoji - nepopolno dejansko stanje
Prvostopenjski in pritožbeni organ sta se pri naložitvi dajatev sklicevala na 77. člen CZU, ki določa pravila o nastanku carinskega dolga pri sprostitvi v prost promet, v tretjem odstavku pa tudi, da je dolžnik v takšnem primeru deklarant ter, v primeru posrednega zastopanja, tudi oseba, za račun katere je carinska deklaracija izdelana. Pri tem pa ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, kdo glede na specifiko konkretnega primera je sploh mogel biti deklarant v primeru uvoza blaga ob hkratni oprostitvi carinskih dajatev po Uredbi ter oprostitvi DDV po Direktivi, glede na to, da oba omenjena predpisa in tudi ZDDV-1 v 51. členu določajo, da je uvoznik takšnega oproščenega blaga lahko lahko le državni organ oz. državna organizacija.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu je vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo treba zavreči, četudi bi se štelo, da je bila izpodbijana odločba tožniku (po pooblaščencu) vročena šele 29. 5. 2023, saj bi bila ob takšnem stališču dne 17. 5. 2023 vložena tožba zoper navedeno odločbo vložena preuranjeno, tudi takšno tožbo pa je po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 treba zavreči. Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta, tožbo pa je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Kolikor je tožba vložena pred vročitvijo odločbe, je preuranjena, ne glede na to, ali je bila stranka na drug način že seznanjena z njeno vsebino (tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 52/2018 z dne 20. 6. 2018).
V obrazložitvi upravnega akta morajo biti okoliščine, ključne za odločitev organa, konkretizirane tako, da lahko nasprotna stranka odločitev, ki je bila sprejeta, preveri oziroma se do navedb opredeli.
visoko šolstvo - doktorska disertacija - doktorat znanosti - zavrnitev doktorske disertacije - komisija - avtonomija univerze
Univerza je dolžna podati obrazložitev glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne sme presegati. Odločitev o oceni doktorske disertacije je namreč po vsebini predmet avtonomne strokovne presoje njenih organov, zato se lahko pravilnost njihove odločitve vsebinsko preizkuša le s pravnimi sredstvi, ki so po ZVis, statutu ali internih pravilih univerze kandidatu na voljo v okviru in mejah samih organov univerze (npr. s pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa). Pravica do avtonomije namreč pomeni, da univerza odloča v lastnih zadevah, to je v tistih, ki sodijo v univerzitetno področje in zadevajo univerzo oziroma visoko šolo.
ZDavP-2 člen 88, 90. ZZVZZ člen 55a. ZDoh-2 člen 41, 41/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčna osnova - očitna napaka - odpravljen akt - pravni interes - vezanost upravnega organa na stališče Vrhovnega sodišča
Ne gre za to, da bi davčni organ drugače razložil materialni predpis, na katerem temelji odmera prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ampak pri svoji odločitvi ni sledil že sprejeti razlagi sodišča, ki je zavezujoča. Glede na njegov ustavnopravni položaj ima Vrhovno sodišče v sodni hierarhiji položaj najvišjega razlagalca zakonskega prava, zato so njegova stališča in razlaga zakonskih določb zavezujoča. Neupoštevanje stališča Vrhovnega sodišča glede razlage materialnega prava v okoliščinah konkretnega primera predstavlja tako hudo kršitev, ki na eni strani pomeni kršitev načela pravne države in načela zakonitosti, hkrati pa vodi v neenotno uporabo prava, da bi nadaljnje varovanje pravnomočnosti pomenilo tako nesorazmeren poseg v načelo zakonitosti, da bi preseglo meje pravne sprejemljivosti.
Način izračuna dodatne splošne olajšave je utemeljen v različnosti položaja samozaposlenih v primerjavi z zaposlenimi delavci, kar se odraža tudi na davčnem področju. Samozaposleni sami obračunavajo in plačujejo celotne prispevke za socialno varnost in se zato ti prispevki v celotnem znesku upoštevajo pri izračunu dodatne splošne olajšave po formuli iz tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2 v povezavi s četrtim odstavkom istega člena.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - stečaj - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je po vložitvi tožbe prenehala obstajati. Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumenti - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Kot je tožena stranka ugotovila na ogledu in camera, ima organ v informacijskem sistemu zaveden dokument, ki je opremljen z odtisom žiga, iz katerega je razviden organ, ki je dokument prejel, datum prejema in številka dokumenta. Gre torej za dokument, ki izpolnjuje zahteve upravnega poslovanja, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da je to dokument, ki ustreza 1. točki zahteve prosilca.