Ker je namen pravne pomoči po ZBPP in ZKP enak, je zato tudi po ZBPP utemeljena dodelitev BPP v enakem obsegu in obliki, kot bi bil prosilec do te pravne pomoči upravičen na podlagi določil ZKP, pri čemer je prosilec pri dodelitvi pravne pomoči po ZBPP lahko uresničil še pravico do izbire odvetnika. Vprašanje obsega dodelitve BPP se bo v primeru, če si bo obdolžene zagovornica izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP.
V trenutni fazi postopka, ko se drugostopenjski postopek še ne vodi, po oceni sodišča zadošča, da se je prosilcu dodelila le BPP pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat. Toženka je s svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS presegla prosilčevo prošnjo, v obsegu pred sodiščem druge stopnje pa ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja.
Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
Nova dejstva in dokazi, ki jih tožnik navaja v tožbi, se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.