Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 26, 26/1, 29, 29/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - rok za predajo - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - predaja Madžarski
Prvi odstavek 26. člena Dublinske uredbe III ne predpisuje izrecno roka, v katerem mora uradna oseba obvestiti zadevno osebo o odločitvi o njeni predaji v odgovorno državo članico, zato toženki ni mogoče očitati kršitve.
Tožnik je vložil tožbo zoper sklep o predaji odgovorni državi članici ter istočasno predlagal izdajo zahteve za začasno odredbo, s katero se naj odloži izvršitev izpodbijanega akta. To pa po presoji sodišča ob upoštevanju prvega odstavka 29. člena Dublinske uredbe III pomeni, da bo 6-mesečni rok za predajo tožnika odgovorni državi članici začel teči s pravnomočno odločitvijo v tem upravnem sporu.
Tožnik ne zatrjuje, da bi katerikoli evropski organ (npr. Evropsko sodišče za človekove pravice ali UNHCR) obravnaval azilni sistem v Republiki Madžarski kot kritičen.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 166, 172. URS člen 157.
predkazenski postopek - hišna preiskava - dejanje policije - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Glede odredb o hišni preiskavi se že v tožbi pravilno ugotavlja, da ne gre za upravna akta oziroma upravni odločbi ter da zato upravni spor po 2. členu ZUS-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev. Odredb pa po presoji sodišča tudi ni mogoče šteti za drug posamičen akt, zoper katerega ni zagotovljenega (drugega) sodnega varstva iz 4. člena ZUS-1. Odredbi je namreč izdalo in torej odločilo v zadevi sodišče, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožeči stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja in da zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno oziroma zahtevano. Odločitev rednih sodišč se ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči in tam sprejetih odločitev.
Določb ZUS-1 v povezavi s 157. členom Ustave ni mogoče razlagati tako, da v odsotnosti pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper odločitev sodnika vselej vstopi možnost upravnega spora.
ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 214, 219a. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 2.
predkazenski postopek - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zaseg elektronskih naprav - hišna preiskava - nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke
V konkretnem primeru gre za zadevo, za katero je po ZKP pristojno redno sodišče, ki je v obravnavanem primeru sodni odredbi za hišno preiskavo in preiskavo elektronskih naprav izdalo v okviru svoje sodne funkcije, skladno z določbami ZKP. Zaradi tega tožeča stranka odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Odločitve sodišč in procesna dejanja sodišč, ki vodijo do teh odločitev, lahko tožeča stranka izpodbija le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred stvarno pristojnimi sodišči in po izčrpanju vseh pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Izpodbijanega sodnega akta in procesnih dejanj sodišča, glede na njihovo naravo kot akta in dejanj sodišča, državnega tožilstva in policije, ni mogoče šteti za posamične akte oziroma dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
Ker torej izpodbijani sodni odredbi ne moreta biti akta, ki bi lahko bila predmet upravnega spora, posledično temu ne morejo biti predmet upravnega spora tudi dejanja, ki so posledica izdaje tega akta, kot tudi pregledovanje, obravnavanje, reproduciranje in ostala uporaba zaseženih predmetov, ki so bili zaseženi na podlagi sodne odredbe. Vsa ta dejanja so namreč posledica tega, da je bila s sodnima odredbama odrejena hišna preiskava.
Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 8, 13, 21, 27, 27/3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članice - rok za predajo prosilca odgovorni državi članici - sistemska pomanjkljivost v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca - Republika Madžarska - začasna odredba
Tožnik je vložil tožbo zoper sklep o predaji odgovorni državi članici ter istočasno predlagal izdajo zahteve za začasno odredbo, s katero se naj odloži izvršitev izpodbijanega akta. To pa po presoji sodišča pomeni, da bo 6-mesečni rok za predajo tožnika odgovorni državi članici začel teči s pravnomočno odločitvijo v tem upravnem sporu.
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Madžarski podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu tega bremena po presoji sodišča ni zadostil. Sistemske pomanjkljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov.
ZUS-1 člen 4, 33, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 166, 166/1, 172, 172/3, 214, 214/1, 215, 215/1.
varstvo ustavnih pravic - sodno varstvo - tožba zoper odločitev sodišča - subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana posamična akta sodišča sta bila izdana v okviru izvrševanja sodne funkcije in je zato že iz tega razloga stranki zagotovljeno drugo sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato (dodatno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno. Pri tem ni pravno relevantno, da tožnica ni osumljenka v kazenskem postopku. Tožnica ima namreč kot pravna oseba, pri kateri je bila opravljena hišna preiskava in zaseženi predmeti, možnost uveljavljanja pravnih sredstev po ZKP oziroma nasloviti svoje ugovore v zvezi z opravljenimi preiskovalnimi dejanji na sodišče, ki je odredbi izdalo.
Kot izhaja iz tožbenega predloga, poleg odprave izpodbijanih odredb tožnica od Okrožnega sodišča, specializiranega državnega tožilstva in policije zahteva tudi vračilo v roku 3 dni vseh zaseženih predmetov in dokumentacijo, kot izhajajo iz obeh zapisnikov o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 6. 7. 2016, saj naj bi ti vsebovali tudi podatke, ki so zaupni. Sodišče se s tožnico strinja, da takega zahtevka ne more postaviti pred sodiščem splošne pristojnosti, torej v tem primeru kazenskim sodiščem, saj če bi ga lahko in če bi mu sodišče sledilo, bi to pomenilo dejansko ne-realizacijo preiskovalnih dejanj in s tem onemogočanje izvedbe konkretnega kazenskega postopka. Zato pa tudi to ne more biti razlog za dopustnost upravnega spora po tej podlagi, saj naslovno sodišče ne more in ne sme s svojimi odločitvami onemogočati ali otežiti oziroma na sploh posegati v postopek, ki se izvaja pred rednimi sodišči. Vsi pristojni organi in sodišča pa imajo v postopkih, ki jih vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi, dolžnost varovanja podatkov, ki so po posameznih zakonih določeni kot zaupni in zato uživajo posebno varstvo.
V konkretni zadevi je redno sodišče izpodbijano odredbo o zasegu predmetov izdalo v okviru svoje sodne funkcije skladno z določili ZPPre in ZKP. Zaradi tega tožeča stranka odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj sodi v pristojnost rednih sodišč. Odločitve sodišč in procesna dejanja sodišč, ki vodijo do teh odločitev, lahko tožeča stranka izpodbija le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred stvarno pristojnimi sodišči, in po izčrpanju vseh pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Izpodbijanega sodnega akta in procesnih dejanj sodišča glede na njihovo naravo kot akta in dejanj sodišča ni mogoče šteti za posamične akte oz. dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
Ker izpodbijana odredba preiskovalne sodnice ne more biti akt, ki bi lahko bil predmet upravnega spora, posledično temu ne morejo biti predmet upravnega spora tudi dejanja, ki so posledica izdaje tega akta, to pa je razpolaganje z zapisniki sej ožjega kolegija guvernerja Banke Slovenije kot tudi pregledovanje, obravnavanje, reproduciranje in ostala uporaba teh zapisnikov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 32, 32/1, 32/2. ZUS-1 člen 32, 32/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilca za mednarodno zaščito člen 21, 22.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - merila za določitev odgovorne države članice - zdravstveno stanje prosilca - posebna ranljiva skupina - Republika Hrvaška - začasna odredba
V primeru, da gre za osebo, ki spada v skupino ranljivih oseb, večja ranljivost takšne osebe za morebitno kršitev temeljnih človekovih pravic zahteva, da mora država članica, ki izvaja predajo, če seveda predhodno ugotovi, da gre za posebne okoliščine ranljive osebe, pri vsaki taki predaji preveriti, ali je določena zdravstvena oskrba in/ali zdravljenje tudi v praksi na voljo in dostopna v odgovorni državi članici ter v določenih primerih tudi zahtevati od odgovorne države članice, da poda individualno zagotovilo za individualnega prosilca za mednarodno zaščito še pred izvedbo predaje.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje - veriženje prošenj
Organ za BPP je prosilčevo prošnjo na podlagi 8. člena v zvezi z 37. členom ZBPP zavrgel kot nedovoljeno. Pojasnjuje, da ZBPP v 8. členu omejuje dodeljevanje BPP. V peti alineji omenjenega člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu - veriženje prošenj
Tožnik je želel dobiti brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, česar pa določilo 5. alineje 8. člena ZBPP ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nepopolna vloga - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje prošnje
ZBPP organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, ta preizkus pa glede na zakonsko besedilo zajema tudi realnost oziroma utemeljenost prosilčevega pričakovanja ali zahtevka. Zato se mora organ za potrebe odločanja o BPP seznaniti tako z osnovnimi podatki o stanju zadeve, kot s prosilčevimi pričakovanji oziroma zahtevkom. Toženka ima torej prav, da prošnje, iz katere ti podatki ne izhajajo, ni mogoče obravnavati, sodišče pa pripominja še, da je potreba po jasni in določni opredelitvi teh podatkov še posebno izražena v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev, kjer so razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati, praviloma bistveno ožji od razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v rednem postopku.
O istovrstnemu zahtevku je bilo ob izdaji izpodbijanega sklepa že odločeno v predhodnem postopku. Dejanska in pravna podlaga, na kateri temelji odločitev, pa se nista spremenila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu - veriženje prošenj
Med strankama ni sporno, da v predmetni zadevi tožnik izpodbija odločbo, ki jo je pristojni upravni organ izdal v postopku odločanja o dodelitvi BPP - za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na tako dejansko stanje sodišče zaključuje, da je upravni organ, ko je ugotovil, da gre za veriženje prošenj, postopal pravilno, ko je uporabil določbo 5. alineje 8. člena ZBPP v zvezi s 37. členom ZBPP in prošnjo zavrgel kot nedovoljeno. Pravica do brezplačne pravne pomoči namreč ni absolutna pravica, saj se odobri le na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Pri tem ZBPP v 8. členu izrecno našteva, kdaj se BPP ne dodeli.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva za odlog izvršbe
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper odločbo, ki je predmet davčne izvršbe, oziroma zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno odložiti oziroma zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.