Tožnik ni predložil nobenega dokazila, da bi do nakupa spornega zemljišča dejansko prišlo. Ker ni izkazal, da bi bila predmetna dobava oz. storitev dejansko izvedena, ni izpolnjen že prvi pogoj za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV.
Dejansko opravljena dobava blaga oz. dejansko opravljena storitev je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Ker negativnih dejstev praviloma ni mogoče dokazovati, je v primeru utemeljenega dvoma o tem, da je bila storitev resnično opravljena, treba za dokazovanje, da je bila storitev opravljena, uporabiti pravilo iz prvega odstavka 76. člena ZDavP-2, po katerem mora dokaze predložiti tisti, ki trdi, da je storitev bila opravljena. Navedenega pa po presoji sodišča tožnik v danem primeru v postopku ni izkazal.
Na podlagi določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Gre za prekluzivni rok, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve tožbe. Tožnik je tožbo vložil po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka od prejema odločbe pritožbenega organa, torej prepozno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
V skladu s 180. členom ZUreP-1 za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1. Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 torej za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka.
ZDavP-2 člen 68a, 111, 111/2, 114, 117a, 120, 122.
odmera davka od nenapovedanih dohodkov - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje
Dovolj je, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu z 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj
Sodišče se z odločitvijo organa za BPP strinja. Peta alineja 8. člena ZBPP jasno določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to – in v tožbi ne zatrjuje nasprotnega, torej da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper sklep organa za BPP tega sodišča, kar je razvidno tudi iz dokumentacije upravnega spisa.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Upravni spor, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe. S tem je prenehala tožnikova potreba za pridobitev brezplačne pravne pomoči – pravno svetovanje in zastopanje za zaključen upravni spor in posledično je odpadel tudi njegov pravni interes za predmetni upravni spor, v katerem tožnik izpodbija odločitev, da se mu brezplačna pravna pomoč za upravni spor, ki je že zaključen, ne dodeli.
Po upravnosodni praksi je kandidatu, ki v postopku za imenovanje direktorja zavoda, vodenem po določbah ZZ, ni bil izbran, zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva pravice iz 49. člena Ustave priznana aktivna legitimacija, da v okviru sodnega varstva zoper odločitev o izbiri, ki mu je zagotovljeno po 36. členu ZZ, s tožbo izpodbija tudi odločbo o imenovanju (ne le obvestila neizbranemu kandidatu). Po prvem odstavku 36. člena ZZ neizbrani kandidat odločitev o izbiri lahko izpodbija, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Ugotovitev procesne pomanjkljivosti izpodbijanih aktov ne pomeni opredelitve sodišča do materialnopravne zakonitosti odločitve o izbiri, kar iz prvega odstavka 37. člena ZUS-1 tudi jasno izhaja. Organ v ponovnem postopku vsebinsko ni vezan na odločitev o izbiri, ki jo je sodišče s to sodbo odpravilo. Bistveno pomanjkljiva obrazložitev aktov odločitve o izbiri namreč lahko pomeni, da je bil bistveno pomanjkljiv tudi postopek pred sprejemom odločitve, ker morda pristojnemu organu predlagana odločitev ni obsegala obrazložitve v vsebini in obsegu, ki bi omogočala sprejem materialnopravno zakonite odločitve, torej vsebine, kot jo mora obsegati nato obrazložitev aktov.
Pred izdajo izpodbijanega sklepa je bila odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora dvakrat odpravljena že v upravnem postopku. Po določbi prvega odstavka 281. člena ZUP to pomeni, da so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njene nastale (torej tudi odločitev o stroških postopka). Odločbo z dne 24. 12. 2014, ki jo je pritožbeni organ potrdil z odločbo z dne 24. 3. 2015, pa je odpravilo to sodišče s sodbo I U 654/2015 z dne 27. 1. 2016 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Glede na določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 je bila torej tudi odločba pritožbenega organa odpravljena po samem zakonu.
ZPre-1 člen 32, 68, 68/2. ZTFI člen 516. ZUS-1 člen 32. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2. OZ člen 19.
prevzem - dovoljenje za prevzemno ponudbo - izključitev manjšinskih delničarjev - začasna odredba - težko popravljiva škoda - procesne predpostavke - dovoljenost tožbe
Tožnik, ki je lastnik le 7 delnic, ni izkazal težko popravljive škode, saj niti na trditveni ravni ni izkazal, zakaj bi bila materialna izguba v višini razlike med ceno v prevzemni ponudbi in tisto, za katero v tožbi zatrjuje, da naj bi bila pravična cena (cca 4 EUR), zanj težko popravljiva. Namreč s sklicevanjem na ostale male delničarje, bilo naj bi jih 632, tožnik ne more uspeti v zvezi s standardom težko popravljive škode. Tožnik ni pooblaščenec ostalih delničarjev, niti ostali delničarji niso tožniki oziroma predlagatelji zahtevane začasne odredbe.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 14.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje študija - kriteriji za oceno vlog - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva, ker v njej ni navedena nobena okoliščina oziroma vsebinska utemeljitev upoštevana pri ocenjevanju, niti taka utemeljitev v okviru postavljenih kriterijev ni navedena v končnem predlogu strokovne komisije
Ker upravni organ ne odloča o vrednostnem zahtevku, vloga za odobritev pravnega posla pa se predloži na obrazcu, ki je tipski in tudi sicer v tem primeru ni šlo za neka specifična znanja (vprašanje kdaj začne teči rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla v primeru izdane sodne odločbe), je bila uporaba drugega odstavka 22. člena ZOdvT po presoji sodišča pravilna.
davčni dolžnik - javna objava seznama davčnih dolžnikov - zahteva za izbris iz seznama
Za objavo seznama davčnih dolžnikov po petem odstavku 20. člena ZDavP-2 je relevanten podatek o lastništvu oziroma dejanskem lastništvu fizičnih oseb na 25. dan v mesecu pred mesecem objave.
Tožena stranka bi morala ponovno tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, saj je bilo o zahtevku že odločeno, namesto tega pa je o prošnji odločila po vsebini s tem, da jo je zavrnila. Kljub opisani procesni napaki tožene stranke se je sodišče odločilo, da tožnikovo tožbo na podlagi prve alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrne. Ta zakonska določba sodišču dopušča, da sanira napako prvostopenjskega organa v primeru, če ugotovi, da sta učinka procesno napačne odločitve in odločitve, ki bi bila formalno pravilna, za stranko enaka, torej če je enak učinek teh odločitev na pravice in koristi stranke. V obravnavanem primeru ima po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, zanj povsem enake dejanske posledice, kot bi ga imela formalno pravilna odločitev, da to prošnjo zavrže, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - obnova postopka
Tožena stranka je pravilno obrazložila določbe 410. člena ZKP, ki se nanašajo na obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka. Glede tožnikovih zatrjevanj, da so priče sedaj govorile resnico, se tožena stranka pravilno sklicuje na drugi odstavek 410. člena ZKP, iz katerega izrecno izhaja, da se mora dejstvo, da sodba temelji na lažnih izjavah prič dokazati s pravnomočno sodbo, da so priče spoznane za krive teh kaznivih dejanj, česar pa tožnik v tem primeru ni zatrjeval, niti v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, niti v tožbenih ugovorih. Glede na to ni izpolnjen objektivni pogoj po 24. členu ZBPP, ker tožnik glede zahteve za obnovo postopka ne bi imel verjetnega izgleda za uspeh.
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71/3.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - zavrnitev zahteve
Tožena stranka v obravnavani zadevi v celoti zavrnila zahtevek za izplačilo sredstev, ni pa obrazložila, zakaj je bil zavrnjen zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na ostalo opremo in IKT opremo. Iz specifikacije odobrenih nepovratnih sredstev namreč izhaja, da so bila sredstva odobrena za nakup nove opreme in IKT opreme, torej za sredstva, ki ne obsegajo zgolj nakupa odrskih enot. Sodišče zato opozarja na odločitev Evropskega sodišča v zadevi C-111/15 z dne 7. 7. 2016, v kateri je sodišče obravnavalo tudi vprašanje, ali je treba člen 71/3 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, da se zahtevek za izplačilo v zvezi z financirano dejavnostjo iz sredstev EKSRP zavrne v celoti, če so nekateri izdatki za to dejavnost nastali pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - s sodno odločbo ugotovljena veljavnost pravnega posla - zavrženje vloge
Tožnik bi moral glede na pravnomočnost in izvršljivost sodbe Okrožnega sodišča v Celju v točkah B.I in B.II upoštevati tek 60 - dnevnega roka po 22. členu ZKZ od njune pravnomočnosti dne 18. 9. 2013 dalje. Ta rok je nesporno zamudil, zato je bila njegova vloga za odobritev pravnega posla pravilno zavržena.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Sporna je uporaba določb 199.b člena ZV-1 za zaračunavanje plačila za vodno pravico za nazaj, od leta 2005 do konca leta 2013. Tožeča stranka se sklicuje na protiustavnost sprejete zakonske določbe (155. člen Ustave). Ker je zakon določil obveznost plačila za nazaj in tudi po presoji sodišča takšen poseg zahteva javna korist in ker ne posega v že pridobljene pravice tožeče stranke (to vodno pravico je tožeča stranka nesporno koristila že vse od leta 2005), je neutemeljen ugovor retroaktivne veljave spornih zakonskih določb.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - delovni spor - vročitev sodbe pooblaščencu stranke
Tožena stranka v obrazložitvi zelo natančno navaja razloge, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZBPP, in sicer z razlago samega pooblastila in določb ZPP, ki določajo vročanje po pooblaščencu in glede na to, da je med strankama nesporno, da dano pooblastilo ni bilo preklicano.
Upravni organ lahko razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici le, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis, kar pa v konkretni zadevi ni bilo storjeno. Odločitev tožene stranke, da zavrne zahtevo tožnika za odpravo odločbe z dne 12. 12. 2012 po nadzorstveni pravici, je zato pravilna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek na zahtevo tožničinih dveh sinov, za potrebe zapuščinskega postopka (po pokojnem očetu) in se nanju tudi glasi izrek izpodbijanega sklepa, to pomeni, da sta bili stranki v postopku (samo) tožničina dva sinova in da tožnica v postopku, v katerem je svoja sinova v njunem imenu (po pooblastilu) samo zastopala, ni bila stranka (z interesom). Po določbi prvega odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Ker tožnica ni bila stranka (z interesom) v postopku izdaje upravnega akta, ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt.