priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobroverna posest - načelno mnenje zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960
Za priposestvovanje nepremičnine je bila že pred sprejetjem ZTLR leta 1980 po načelnem mnenju zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960 (Zbirka sodnih odločb, št. V/1-1960) potrebna 20 letna dobroverna posest. Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Nedobroveren je tudi tisti posestnik, ki se iz malomarnosti ne prepriča o pravem stanju, čeprav obstajajo resni razlogi za dvom o pravilnosti njegove predstave.
Triletni zastaralni rok iz 376. čl. ZOR ni začel teči že 17.4.1998, ko je tožnik prejel sklep Okrajnega sodišča v P., s katerim je to štelo, da je tožba umaknjena, kajti vložen je bil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in šele takrat, ko je tožnik zvedel za odločitev o tem predlogu, lahko rečemo, da je zvedel za škodo in za storilca. Od takrat dalje šele teče triletni zastaralni rok, ki do 3.1.2003, ko je bila tožba vložena, še ni potekel.
ZPP člen 95, 95/3, 154, 154/1, 95, 95/3, 154, 154/1.
zastopanje - stroški zastopanja
Kot izhaja iz določbe 3. odst. 95. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, lahko pred okrajnim sodiščem nadomešča odvetnika odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. V tem primeru ima odvetnica pravico do plačila tudi za to storitev.
ZPP člen 132, 132/1, 132, 132/1. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3, 87, 87/1, 87/2, 87/3.
odpoved delovnega razmerja - vročanje
Delodajalec ravna pravilno in v skladu z določbo 2. in 3. odst. 87. čl. ZDR, če za vročanje pisanj v zvezi z redno odpovedjo pooblasti sodnega izvršitelja, čeprav ni predhodno poskusil vročati pisanj po pošti ali na drug način.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 15. ZUstS člen 46, 46/2. ZTPDR člen 80, 83, 83/2.
razvrstitev v plačilni razred - napredovanje učiteljev - izjemno napredovanje - omejitev števila izjemnih napredovanj - protiustavnost - pravica do odprave škodljivih posledic odločbe delodajalca - interni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka za sodno varstvo
Če nastanejo delavcu škodljive posledice zaradi posamičnega akta delodajalca, ki je bil izdan na podlagi protiustavnega in odpravljenega podzakonskega predpisa, lahko delavec v rokih, ki jih določa 2. odst. 46. člena ZUstS zahteva odpravo škodljivih posledic in spremembo oz. odpravo posamičnega akta pri organu delodajalca, ki odloča na prvi stopnji. Odpravo škodljivih posledic lahko zahtevajo tudi tisti delavci, ki so bili ocenjeni z nižjo oceno od tiste, ki je omogočala izredno napredovanje, če je bila ta ocena posledica omejitev o možnosti izjemnega napredovanja iz pravilnika. Dejstvo, da delavec oceni oziroma
odločbi, s katero mu je bil določen količnik za določitev njegove plače, ni ugovarjal, ne vpliva na njegovo pravico do odprave škodljivih posledic te odločbe.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43, 43/1.
provizija - osnovna plača
Toženka - zavarovalna zastopnica za trženje osebnih zavarovanj, bi morala delodajalcu vrniti akvizicijsko provizijo zaradi storniranih zavarovanj le v primeru, če bi ji bila provizija izplačana kot dodatna stimulacija, ne pa v primeru, ko je ta sestavljala osnovno plačo. Storno zavarovanje namreč ni posledica slabega dela toženke, saj je toženka dosegla 100 % plan dela.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
nasprotje v izreku sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je izrek sodbe v nasprotju z odločitvijo, ki izhaja iz posvetovalnega zapisnika, predstavlja to absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe v celoti.
Terjatev za razveljavitev izredne odpovedi ni verjetno izkazana, če delodajalec delavca ni pisno obvestil o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga.
Izrečene besede pomenijo enkratno žalitev, ki pa ni izraz hude nehvaležnosti drugotoženke do tožnika in njegove žene, kajti kot hudo nehvaležnost je mogoče opredeliti ravnanje obdarjenca, ki so po pomembnosti take, da razumno opravičujejo preklic darila, enkratna žalitev pa to nikakor ne pomeni.