razlika v plačah - pogodba o zaposlitvi - znižanje plačila - starejši delavec
Če je delavcu plača določena z individualno pogodbo o zaposlitvi, se zanj ne uporabljajo določbe kolektivne pogodbe, ki določajo enak osebni dohodek, kot ga je starejši delavec prejemal na delovnem mestu pred razporeditvijo. Plača se v takšnem primeru določi v (individualni) pogodbi o zaposlitvi, njene spremembe in dopolnitve pa se izvršijo z aneksi.
1. Kršenje cestnoprometnih predpisov (tožnik je zapeljal mimo spuščenih polzapornic čez železniško progo) pomeni ogrožanje varnosti v cestnem prometu, torej ogrožanje življenja in zdravja ljudi, zato je kvalifikatorna okoliščina iz 89. člena ZDR podana.
2. Ravnanje voznikov v prometu je eden najpomembnejših dejavnikov prometne varnosti (ta pa je namenjena predvsem varovanju življenja in zdravja ljudi), zato zadostuje že abstraktna nevarnost nastanka posledice in ni potrebno, da do nje tudi pride.
Pripoznava tožbenega zahtevka je enostranska brezpogojna izjava toženca, da je zahtevek tožnika utemeljen. Učinek takšne izjave je v tem, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Priznanje tožbenih navedb pa ni pripoznava zahtevka.
Ker gre v tem postopku za spor majhne vrednosti, so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano.
Posest se izgubi, če preneha oblast nad stvarjo, ali če je prenehala volja imeti stvar za svojo. Le neizvrševanje posesti, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, ni zadosten znak, da je odpadla volja ali dejanska oblast. Ugotovljena opustitev zaradi skrbi za starše za določen čas, ko se je pred tem ali za tem, vrsto let zemlja obdelovala, ni izguba dejanske oblasti.
Delodajalec ne ravna samovoljno, če delavca pozove nazaj na delo po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (ki izhaja iz pravnomočne sodbe) in mu ponudi v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki po oceni delavca ni ustrezno. Odločanje o ustreznosti ponujene zaposlitve je stvar odločanja o tožbenem zahtevku, ne pa predmet začasne odredbe.
Če stranka tožbo glede dela tožbenega zahtevka umakne, kasneje pa umik prekliče in znova postavi (že umaknjeni) zahtevek, je potrebno šteti, da je zastaranje pretrgano šele s postavitvijo novega zahtevka. Zastaranje ni pretrgano z vložitvijo tožbe, če tožnik tožbo umakne.
odpravnina - trajno presežni delavec - delovna doba pri delodajalcu
Pri odmeri višine odpravnine po starem ZDR/90 je potrebno upoštevati celotno delovno dobo delavca pri delodajalcu, ne glede na dejstvo, da je bila delovna doba zaradi zaposlitve pri drugih delodajalcih prekinjena.
1. Delodajalec ne more z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prekiniti izvrševanja pravnomočne začasne odredbe iz drugega individualnega delovnega spora. Začasno odredbo izda sodišče in jo lahko tudi razveljavi le sodišče - na predlog stranke.
2. Izdaja istovrstne začasne odredbe, ki je bila sicer že pravnomočno izdana (v drugem individualnem delovnem sporu), ni potrebna, saj je potrebno le izvršiti že izdano začasno odredbo - torej zadevo odstopiti izvršilnemu sodišču, da opravi neposredna dejanja izvršbe.
Zgolj dejstvo, da je delavka v bolniškem staležu, še ne pomeni, da se ni sposobna udeležiti zagovora pri delodajalcu (v zvezi s postopkom izredne odpovedi). Delavka je takoj, ko je delodajalec izvedel za očitane kršitve, nastopila bolniški stalež. Niti v postopku pred delodajalcem niti v tožbi in v predlogu za začasno odredbo delavka ni pojasnila svojega zdravstvenega stanja, iz katerega bi sodišče lahko sklepalo, da je bila dejansko nesposobna priti na zagovor. Obravnave pri delodajalcu se je udeležil njen pooblaščenec, ki je skrbel za njene pravne interese. Zato verjetnost terjatve (še) ni izkazana.
Podlaga za ugotovitev, kateremu delavcu preneha delo zaradi zmanjšanega obsega delavcev, je bil program reševanja presežnih delavcev, sprejet decembra 2002. Zakonitost postopka prenehanja delovnega razmerja delavcu se zato presoja po določilih ZDR(1990) in SKPgd. Dejstvo, da je delodajalec delavki izdal individualni sklep o prenehanju delovnega razmerja v januarju 2003 (ko je že veljal novi ZDR), ne pomeni, da je bil delodajalec dolžan izvesti postopke prenehanja delovnega razmerja po novem ZDR.
Za upoštevno izvedensko delo, če je to naloženo strokovni instituciji, ni potrebno, da pri njegovi izdelavi sodeluje še samostojna fizična oseba s statusom sodnega izvedenca.
Odločba, ki jo izda sodišče v zvezi s predlagano postavitvijo začasnega zastopnika, se nanaša na vodstvo postopka in zoper takšno odločbo ni pritožbe. In četudi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 8 dni, takšen napačen pravni pouk ne more stranki podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
ZDR (1990) člen 100, 100. ZGD člen 372, 372. ZPPSL člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZTPDR člen 75, 76, 78, 75, 76, 78. ZZLPPO člen 70, 70/4, 70, 70/4.
prenehanje delovnega razmerja - likvidacija
V primeru, ko nad delodajalcem ni izvedena sodna likvidacija, temveč je postopek likvidacije začet na podlagi odločbe Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, delavcem ne preneha delovno razmerje ex lege z dnem uvedbe postopka likvidacije, temveč mora delodajalec oziroma agencija delavcem izdati sklepe o prenehanju delovnega razmerja, upoštevajoč določbe 75., 76. in 78. člena ZTPDR ter 100. člena ZDR(1990).
odpovedni rok - delovna doba pri delodajalcu - odpravnina
Če je prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in nato do ponovne zaposlitve delavca pri istem delodajalcu (enkrat ali večkrat), je pri zadnji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti potrebno odpovedni rok in odpravnino določiti le glede na zadnjo delovno dobo pri istem delodajalcu.