Ker je izvršilni naslov pravnomočna sodba proti dolžnici, dolžnica ne more v postopku izvršbe ugovarjati, da je šlo v pravdnem postopku za terjatve zapustnika in da višina podedovanega premoženja ne presega dolgov zapustnika.
Podan pobotni ugovor v pravdi nima takega učinka kot izjava po 337. členu ZOR. V primeru pobotnega ugovora v pravdi sodišče odloči o prenehanju obveznosti, izjava po 337. členu ZOR pa učinkuje sama po sebi.
S tem, ko je sodišče prve stopnje toženi stranki glede dela neupravičeno prejetega zneska priznalo pravico do pobota z nasprotno terjatvijo in s tem ob pridobitvi dobrovernost, ji je nepravilno, zgolj zaradi dejstva, ker je presodilo, da del obračunov obresti ne zadošča za presojo, da je tudi glede tega dela prišlo do pobota, dobrovernost obrnilo v breme nedobrovernosti in nepoštenosti ob pridobitvi.
ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 2, 7, 2, 7.
delovni spor - sodišče - razlika v plačah
V individualnih delovnih sporih o denarnih zahtevkih veljajo določbe ZPP glede izvajanja dokazov, zato sodišče ni dolžno pozivati tožene stranke - delodajalca, da predloži dokaze o zakonitem znižanju izhodiščnih osebnih dohodkov.
Vprašanje, ali je bil podatek o spremembi lastništva upravnemu organu prijavljen oz. na ime katere osebe je vozilo bilo tedaj registrirano, za presojo, ali je kupna pogodba sklenjena in ali je na njeni podlagi kupec lastninsko pravico pridobil, ni odločilno.
Tožnica je s tožbo zahtevala, da je toženka dolžna z novo odločbo ugotoviti, da parcela št. 2042/2 meri 317 m2 in ne 286 m2 in na podlagi tega izstaviti ustrezno listino za zemljiškoknjižni vpis, sicer bo sodba nadomestila takšno listino.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za spor iz 1. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zadeva ne sodi v sodno pristojnost (ne v pristojnost rednega, ne v pristojnost upravnega sodišča). Tožnica od upravnega organa zahteva izdajo odločbe in to ne glede na to, da v tožbi govori o ustrezni in pravilni listini za zemljiškoknjižni vpis.
Poslovni namen pogodbene kazni je v tem, da stranko sili k izpolnitvi. Pogodbena kazen je zato po navadi višja, kot znaša škoda, ki jo stranki pričakujeta.
Obveznost objave ne velja za akte poslovanja. Če je izdan predpis, začne ta veljati šele z objavo. V konkretni zadevi je iz cenika razvidno, da ne vsebuje samo seznama cen, saj so v njem določene pristojbine glede na dolžinske metre plovila in abonma ter upravičenost do abonmajske cene, zato je cenik po vsebini predpis, in je pravilno stališče, da bi moral biti objavljen, da bi lahko veljal. Ker cenik iz leta 1994 ni samo akt poslovanja izdanim računom na njegovi podlagi sodišče utemeljeno ni dalo sodnega varstva.
ZZDODP člen 1, 3, 4, 1, 3, 4. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67.
odpravnina - upokojitev - osnovna plača - kolektivna pogodba
Glede na to, da so kolektivne pogodbe pri osnovi za določanje plač še vedno izhajale iz podatkov povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, le-teh pa Statistični urad Republike Slovenije od dne 1.1.1997 dalje ne ugotavlja več, se je s sprejetim Zakonom o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja sprejela začasna rešitev za prehodno obdobje, ki naj bi v času do ustrezne spremembe kolektivnih pogodb zagotovila novo osnovo za določanje teh pravic. Tako se na novo določena osnova plače iz določbe 1. člena ZZDODP usklajuje na način, kot je določeno za usklajevanje izhodiščnih plač z Zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996, pri čemer v skladu z določbo 4. člena ZZDODP minister, pristojen za delo, ugotovi višino osnove za določanje plač in drugih prejemkov, ki jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V primeru prenehanja obratovalnice delovno razmerje delavcem v obratovalnici ne preneha po zakonu (kot npr. v primeru stečaja gospodarske družbe). Obrtnik po lastni presoji lahko odjavi obratovalnico, če pa želi, da delavcu preneha delovno razmerje, mu ga mora odpovedati. Pogodba o zaposlitvi med delavcem in obrtnikom je pogodba med dvema fizičnima osebama, zato odjava obratovalnice nima neposrednih učinkov na delavca.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3. ZDR člen 29, 47, 88, 88/1, 88/1-1.
izredna odpoved pogodba o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - mnenje sindikata - pravica do zagovora
1. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o izdaji zamudne sodbe presoditi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in svojo odločitev obrazložiti tako, da bo iz nje razvidno, katero materialno pravo je uporabilo.
2. Iz navedb v tožbi ni mogoče zaključiti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni naveden člen ZDR, na podlagi katerega je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Sprememba organizacije družbe in sprememba akta pa je lahko zakonita podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove glede na določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Zakaj ponujena pogodba o zaposlitvi ni izpolnjevala pogojev po 47. čl. ZDR, iz tožbe ni razvidno. Golo zatrjevanje, da niso bili podani pogoji iz 3., 5., in 6. alinee 29. čl. ZDR, namreč za utemeljenost tožbnega zahtevka ne zadostuje. Tožnik bi moral v tožbi navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svoje trditve.