ZDR ne nudi posebne zaščite pred odpovedjo delavcem, ki sicer imajo zdravstvene težave, pa nimajo statusa invalida in tudi niso zaradi zdravstvene nezmožnosti za delo z dela odsotni.
Le pomanjkanje pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga (3. odst. 83. čl. ZDR) ne predstavlja takšne pomanjkljivosti v postopku redne odpovedi iz poslovnega razloga, da bi bila že zaradi tega tudi sama odpoved nezakonita. Zakon takšnega sklepanja ne omogoča, upoštevajoč tudi 85. čl. ZDR, iz katerega izhaja, da tudi morebitno utemeljeno in obrazloženo pisno nasprotovanje sindikata redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne more biti podlaga za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe.
Za stečaj podjetnika veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. V stečajno maso gre vse premoženje, ki ga je imel samostojni podjetnik v začetku stečajnega postopka, razen kolikor je izvzeto iz izvršbe po določbah ZIZ. Upniki, ki so imeli terjatve zoper s.p. do začetka stečajnega postopka se lahko poplačajo le v stečajnem postopku.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju
O deležu strank na skupnem premoženju mora sodišče odločiti, če je postavljen takšen tožbeni zahtevek. Če se ne dokaže drugačen delež, velja zakonska domneva o enakih deležih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VSK00974
ZOR člen 210, 210. ZUS člen 18, 18. ZUP člen 49, 49.
neupravičena pridobitev
Toženec, v čigar interesu je bilo, da je davka oproščen, je bil z upravnim postopkom seznanjen in bi lahko sam v upravnem postopku aktivneje sodeloval, zato ne more očitati tožniku, prodajalcu, da je bil v upravnem postopku premalo aktiven.
Odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, ker ni bil plačan predujem za izvedenca ne prepriča. Takšna odločitev je najmanj preuranjena, če se ne izvedejo vsaj dokazi, ki jih je imelo sodišče na razpolago. Morda bi že iz teh dokazov lahko prišlo sodišče do ugotovitev o obsegu tožnikove škode.
V tej pogodbi je nedvoumno navedeno, da je predmet nakupa hlodovina, katere količino stranki ocenjujeta na 1.000 m3. Ker ne gre za nejasno pogodbeno določilo, tudi ni pomembno, kakšna je sicer praksa glede predmeta pri sklepanju tovrstnih pogodb.
Če inšpektor za delo zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi, delavec pa v sodnem postopku predlaga izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sodišče presoja, ali so izpolnjeni pogoji za začasno odredbo, določeni v ZIZ oz. ZDSS. Delovno sodišče ni pristojno za presojo odločitve inšpektorja za delo o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Odločbe inšpektorja za delo se presojajo v upravnem postopku in kasneje v upravnem sporu.