ZPPSL člen 54, 54/3, 142, 142/1, 54, 54/3, 142, 142/1.
prisilna poravnava - stečajni postopek - prerekanje terjatve
Za terjatev, ki je prijavljena v stečajnem postopku velja obveznost stečajnega upravitelja, da se mora o njej določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Nobenega pomena pa nima dejstvo, da upnikova terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila ugovarjana, saj je ta okoliščina pomembna le za pridobitev glasovalne pravice upnika v postopku prisilne poravnave.
Stranke se morajo v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja dogovoriti o bistvenih postavkah prenehanja delovnega razmerja, med katerimi predstavlja pomemben element datum prenehanja delovnega razmerja. Če iz listinske dokumentacije ne izhaja datum prenehanja delovnega razmerja delavke, se zapis o prenehanju v čim krajšem možnem času nikakor ne more upoštevati za določljiv datum. Takšna navedba v ponudbi bi bila sprejemljiva, če bi toženec reagiral na tožničino vlogo z določitvijo konkretnega datuma in o tem izdal pisen sklep.
Delodajalec ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (3. odst. 204. čl. ZDR), temveč bo lahko v primeru uveljavljanja pravice delavca iz 2. odst. 112. čl. ZDR (odpravnine in odškodnine) kot predhodno vprašanje v pravdi uveljavljal, da niso bili podani razlogi za izredno odpoved delavca iz razlogov na strani delodajalca, dokazno breme pa bo na delavcu. Ker delodajalec ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, ni izkazana verjetnost obstoja terjatve delodajalca (nezakonitost izredne odpovedi delavca) in tako ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
Upnik v novem izvršilnem postopku zoper istega dolžnika ne more več zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v prejšnjem izvršilnem postopku. Povrnitev izvršilnih stroškov se mora namreč zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerim se izvršba ni nadaljevala.
KZ člen 325, 325/2, 370, 370/3, 370/4, 383, 383/1.
pritožba - kazenska sankcija - dejansko stanje - razlogi za pritožbo
Okrožni državni tožilec, ki je vložil pritožbo samo zaradi odločbe o kazenski sankciji, ne more v pritožbi glede ugotovitve krivdne oblike, ki je sicer ni izpodbijal zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, uspeti s trditvijo, da je obtoženi zavestno (hote) kršil cestno prometno pravilo, ker je sodišče 1. stopnje ugotovilo le nezavestno malomarnost. Zato tudi sodišče 2. stopnje ne more spremeniti te odločitve sodišča 1. stopnje, ker bi sicer preseglo okvir uveljavljenega pritožbenega razloga.
Sodišče mora ob prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk. Obračun vrednosti takse kot ga ponuja pritožba, bi bil v nasprotju s sistemom ZST, ki je naravnan v ohranitev razmerja med vrednostjo zahtevka in taksno obveznostjo. To razmerje bi se namreč v primeru, če bi se taksa nad vrednostjo zahtevka 100.000 točk obračunavala ves čas postopka le nominalno v višini 1 % od tolarske vrednosti, porušilo, saj se vrednost točke spreminja v skladu z inflacijo.
dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik
Dejstvo, da upnik ne more tehnično opraviti zasutja na način, ki je opisan v izvršilnem naslovu upniku ne daje pooblastila, da opravi namesto dolžnika izvršbo na drug način, ker za ta drug način ni pridobil izvršilnega naslova. Če gre na podlagi izvršilnega naslova za dejanje, ki ga upnik sam ne more opraviti, ker bi moral poseči tudi na zemljišče dolžnika, bi izvršbo moral predlagati po 226. členu ZIZ.
Če ima delodajalec v svojem pravilniku opredeljena različna delovna mesta (varnostnikov), je razporejanje delavcev na ta delovna mesta dopustno le z izdajo sklepov o razporeditvi v smislu 17. čl. ZTPDR, ne pa z delovnimi nalogi. Delavčev izostanek z dela tako ni bil neupravičen, ampak je povezan z nezakonitim ravnanjem delodajalca v zvezi z razporeditvijo tožnika na drugo delovno mesto.
Če je bil delavcu že dvakrat izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena, in je šlo obakrat za uživanje alkohola med delovnem časom, na kar se nanaša tudi sedanja kršitev delovne obveznosti, ni utemeljeno pričakovati, da bi na delavca že izrek pogojno odloženega disciplinskega ukrepa lahko tako vzgojno vplival, da v bodoče ne bi več ponavljal tovrstnih kršitev. O pozitivni prognozi pri takem delavcu ni mogoče govoriti ravno zaradi stalnega ponavljanja istovrstnih kršitev.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1, 273/1-5. ZZZBP člen 17 a, 18, 19, 19/1, 19/1-15, 25.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda
Nastanek težko nadomestljive škode ni verjetno izkazan, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev nadomestila za čas brezposelnosti. Praviloma (odvisno od višine nadomestila, ki ga zavarovanec prejema) pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz 5. tč. 1. odst. 273. čl. ZIZ, vsaj ne toliko časa, dokler traja pravica do denarnega nadomestila.
ZDR (1990) člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZPIZ člen 40, 40. SKPG člen 44, 44-3, 44, 44-3.
trajno presežni delavec - delovna doba pri delodajalcu - upokojitev - odpravnina
Delavcu lahko delovno razmerje preneha le po enem temelju: ali zaradi trajnega presežka ali pa zaradi upokojitve. Zato je delavec lahko upravičen le do ene odpravnine - ali na podlagi 36f. člena ZDR ali na podlagi 3. tč. 44. čl. SKPgd. V primeru, ko se delavec predčasno upokoji po 40. čl. ZPIZ, je potrebno šteti, da mu je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu. Delavec se ne bi mogel predčasno upokojiti (v skladu s 40. čl. ZPIZ), če mu delovno razmerje ne bi prenehalo kot trajno presežnemu delavcu, to pa se lahko zgodi le, če mu delodajalec dokupi delovno dobo, zato mu ne gre odpravnina po 3. odst. 36f. čl. ZDR.
Povečano vštetje zavarovalne dobe za posamezno delovno mesto je bilo odvisno od predhodne ugotovitve komisije, ki je o tem izdala zapisnik. Ugotovitve komisije niso bile odvisne od želja strank (delavca in delodajalca), temveč kriterijev za presojo posebno težkih za zdravje škodljivih del. Šele po izvedbi postopka, ugotovitvi, da je gre za takšna delovna mesta, in naknadno plačilo ustreznih prispevkov, je bilo mogoče delavcu priznati zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem. Brez tega postopka ni bilo pravne podlage za plačilo prispevkov in s tem priznanje povečane zavarovalne dobe, toženec pa se ni mogel zavezati za izpolnitev nečesa, kar ni bilo v njegovi pristojnosti.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52-2.
stroški prevoza na delo in z dela - stroški
Razdalja 2,8 km ni razdalja, ki se običajno prehodi peš. Delodajalec ne more pričakovati, da bo delavec za prihod na delo in odhod z dela vsak dan porabil več kot eno uro časa zato, da bo prišel od kraja bivališča na delo in nazaj (5,6 km). Le če gre za razdaljo, ki se običajno prehodi peš, lahko delodajalec v internem aktu pravico do povrnitve stroškov prevoza na delo omeji.