ZDR (1990) člen 36b, 36b. SKPG člen 13, 13/4, 13/12, 13, 13/4, 13/12.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delodajalec ni imel določenega točkovanja kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, zato tudi ni mogoč preizkus pravilnosti oz. objektivnosti ocenjevanja delovne uspešnosti delavca po posameznih kriterijih, ki jih predvidevajo zakon oz. kolektivne pogodbe. Pomanjkanje otočkovanih kriterijev je bistveno za določitev delavca kot trajno presežnega dealvca, ki mu preneha delovno razmerje.
ZOR člen 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2, 771, 775, 780, 780/2, 781, 781/2. ZPP člen 8, 8.
komisijska pogodba - dokazna ocena
1. Pri "navadni" komisiji komisonar ni odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. Takšna njegova odgovornost je vzpostavljena le pri "del credere" komisiji, vendar le v primeru, če je komisionar posebej jamčil, da bo sopogodbenik svoje obveznosti izpolnil. 2. Katera dejstva šteje za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Navedeno določilo zavezuje sodišče k celoviti presoji vseh dokazov skupaj, pri čemer pa ni mogoče enega samega dokaza iztrgati iz konteksta ostalih predlaganih dokazov in mu dati odločilen pomen v zadevi.
ZST člen 7, 7/1, 7/4, 25, 7, 7/1, 7/4, 25. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
prisilna izterjava sodne takse - vrednost spornega predmeta
Za izračun takse opredeliti vrednost zahtevka ob vložitvi tožbe s številom točk, tako določena vrednost v točkah pa ostaja nespremenjena ves čas postopka (razen če ne pride do spremembe vrednosti med postopkom po 25. čl. ZST). Takse za vsako posamično dejanje sodišča ali stranke v tem postopku se izračunavajo z upoštevanjem vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti.
ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/2, 185, 185/1, 191, 191/2.
sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko - privolitev
Dejstvo, da četrtotožena stranka v novem postopku ni odklonila sodelovanja v sporu, še ne pomeni, da je njena dejanja v postopku mogoče šteti za privolitev v razširitev tožbe na četrtotoženo stranko. Sodišče je dolžno od četrtotožene stranke zahtevati jasno pojasnilo in to dejstvo razčistiti. Privolitev stranke predstavlja absolutno procesno predpostavko za vodenje postopka zoper to stranko.
Javni zavod je povsem samostojen pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Zato je potrebno ugotoviti, da zgolj dejstvo, da je zavod ustanovila tožena stranka - Republika Slovenija in da se omenjeni pravni subjekt delno financira iz proračuna Republike Slovenije, ne more biti pravna podlaga za zaključek, da delavec lahko zahteva izplačilo premalo izplačanih plač od Republike Slovenije.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3, 51-3/2. ZPPAI člen 3.
odpravnina ob upokojitvi - dokup zavarovalne dobe - delo v proizvodnji azbesta
S tem, ko je država v skladu z ZPPAI dokupila ustrezno zavarovalno dobo namesto tožene stranke, tožnik ni mogel priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 3. tč. 51. čl. SKPgd, po katerem delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - datum prenehanja delovnega razmerja
V postopku prenehanja delovnega razmerja na podlagi sklepa, izdanega na podlagi 51. člena ZPPSL, delavcu ne preneha delovno razmerje z vročitvijo prvostopnjega sklepa, ampak z vročitvijo dokončnega sklepa.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1.
regres
Veljavna je le taka odpoved delavca svoji pravici, ki je izrecna za posamezno vrsto pravice. Odpoved mora biti pisna oz. izrecna, da se delavec odpoveduje pravici do plačila regresa.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69, 69/3.
nadomestilo za prehrano - dietna prehrana delavca
Delodajalec ne sme delavcu, ki ima dieto, ukiniti nadomestila za dietno prehrano, ker je v obratu družbene prehrane uvedel varovalni "lahki obrok" ter ugotovil, da se delavec redno prehranjuje v obratu. Lahkega varovalnega obroka ni mogoče šteti za dietno prehrano, zato ni pomembno, ali delavec občasno ali stalno koristi usluge obrata tako, da si izbira živila, ki so zanj primerna.
sodna taksa - plačilo takse - dokazilo o plačani taksi - domneva o umiku zasebne tožbe
1. Sodišče mora presojati pomen dejstva, da taksa ni bila plačana, po predpisih, ki so veljali v času vložitve tožbe, takrat pa je nastala tudi taksna obveznost.
2. V času vložitve tožbe (pred veljavnostjo ZPP-A) nepredložitev dokazila o plačilu takse ni imela za posledico fikcije umika tožbe, temveč je bilo bistveno le to, da je bila taksa v opominskem roku plačana. Dokazilo je lahko stranka predložila tudi naknadno, celo s pritožbo.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
V pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - "potreba po delavcu" ni zakonit, saj se vsako delovno razmerje sklene zaradi "potrebe po delavcu" in praviloma za nedoločen čas. S tem ko delodajalec ni sklenil z delavcem delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak vsakokrat le za določen čas, za vsak primer, če se bo število učencev tako zmanjšalo, da delavčevo delo ne bo več potrebno, je zlorabil institut sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Zmanjševanje obsega dela namreč ni našteto med izjemami, ki upravičujejo sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
ZPPSL člen 10, 136, 137, 158, 10, 136, 137, 158. ZPP člen 163, 163/1, 163, 163/1.
stroški postopka - stečaj
Terjatev za povrnitev stroškov postopka nastane šele takrat, ko sodišče o njej odloči s sodno odločbo, ne pa že takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov, ki nastane po začetku stečajnega postopka, se obravnava kot strošek stečajnega postopka. Zato se pravdni stroški poplačajo iz zneska, ki ga je pred poplačilom upnikov treba izločiti iz razdelitvene mase.
V osnovo plače, od katere se izračuna višina odpravnine po 36f. členu ZDR, se upošteva višina plače, kot če bi delavec delal (povprečje v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja) in prejeto nadomestilo pri ZPIZ (povprečje zadnjih treh mesecev), zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu.
razlika v plačah - razlika premalo izplačane plače - pripoznava dolga
Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn (ZPSZ) ni določal, da imajo delavci, ki v postopku privatizacije ne bodo sodelovali, od tožene stranke pravico zahtevati izplačilo zneska, ki je naveden v izdanem potrdilu, v gotovini. Na podlagi 4. čl. citiranega zakona je bilo delavcem v sistemu Slovenskih železarn omogočeno, da sodelujejo pri privatizaciji Slovenskih železarn s pridobitvijo delnic, katerih imetnica je R Slovenija, v okviru interne razdelitve. Pri tej obliki privatizacije so sodelovali delavci z izročitvijo potrdil, ki so jih imeli v sistemu Slovenskih železarn iz naslova premalo izplačanih plač na podlagi kolektivne pogodbe, ki je stopila v veljavo dne 1.3.1991 (1. odst. 4. čl. ZPSZ).
Obvestilo o izdanem potrdilu za premalo izplačane plače in vabilo k vpisu in vplačilu delnic SŽ d.d., ki je bilo izdano na podlagi že omenjenega 4. čl. ZPSZ, ne pomeni pripoznave dolga, saj delodajalec z njim ni priznal, da bi bil dolžan delavcu plačati razliko v plači med prejeto plačo in izhodiščno plačo, v gotovini. Izdajo omenjenega obvestila je potrebno obravnavati kot del izvedbe z ZPSZ posebej urejenega postopka privatizacije.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - zapadlost odškodninske terjatve - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Pritožba pa tudi ni utemeljena v delu, ko sodišču očita, da bi mu moralo priznati zakonske zamudne obresti vse od 19.4.1998 dalje. Sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ni utemeljeno, saj iz tega načelnega mnenja ne izhaja, da bi se lahko pri odškodninah, ki se presojajo po ZOR prisodile zakonske zamudne obresti od vložitve zahtevka oz. od takrat kot jih tožnik zahteva. Ko se odškodnina prisoja po ZOR teče zakonske zamudne obresti še vedno, tudi zaradi enotne sodne prakse, od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ko sodišče določi primerno višino odškodnine.
SZ člen 150, 150/2, 155, 155/1, 150, 150/2, 155, 155/1.
pravica do uporabe stanovanja - stvarna legitimacija - višina najemnine - trajanje
Lastnik stanovanja ima pravico do proste razpolage stanovanja šele po izselitvi tistega, ki ima pravico do uporabe stanovanja, četudi se ta izseli šele po preteku enoletnega roka od uveljavitve SZ. Če se imetnik pravice uporabe stanovanja namreč po poteku enoletnega roka še ni izselil, ker mu zavezanec za to še ni priskrbel primernega stanovanja, se mu pravica do uporabe stanovanja podaljša vse do izselitve in ves ta čas je dolžan za stanovanje plačevati neprofitno najemnino. Razliko do profitne najemnine je dolžan plačevati zavezanec, ki je dolžan uporabniku priskrbeti primerno stanovanje in je le on pasivno legitimiran v pravdi za plačilo te razlike.