Tožnica torej v svoji oskrbi in varstvu ni prikrajšana. Če se torej pogodba v razmerju do nje izvršuje, nima pravice zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa čeprav to obveznost s strani preživljalcev izpolnjuje le eden od njih.
Celoten I. paket kot tak brezhibno deluje in ga je mogoče normalno uporabljati na računalniku tožeče stranke, vključno z delovanjem S. paketa. Zgolj instalacija S. paketa na računalnik tožeče stranke je zahtevala določeno strokovno znanje, v posledici česar ne tožeči ne toženi stranki ni uspela instalacija S. paketa. Tako sploh ne gre za vprašanje obstoja stvarne napake, temveč za vprašanje instalacije S. paketa na tožnikov računalnik.
V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji.
Tovornjak je osnovno sredstvo avtoprevoznika, zato so pravni posli v zvezi z nabavo ali odtujevanjem tovornjaka v zvezi z njegovo pridobitno dejavnostjo.
SKPG člen 36, 36/2, 36, 36/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen Tarifna priloga-1, 43, 43/3.
razlika v plačah - znižanje plačila
Pridobitev predhodnega mnenja sindikata je pogoj za veljavnost sklepov o znižanju plač. Če postopek za znižanje plač ni izveden v skladu s SKPG/93 oz. panožno kolektivno pogodbo, znižanje plač ni zakonito.
Pisni dogovor med delodajalcem in sindikati je poleg obstoja razlogov ekonomske narave pogoj za zakonito znižanje plač (1. točka Tarifne priloge k SKPgd/97). Če pisni dogovor ni sklenjen (ali če utemeljeni razlogi za znižanje plač niso izkazani) znižanje plač nima pravne podlage in je zato nezakonito.
Delodajalec je lahko delavca - tujca zaposloval le za čas veljavnosti pridobljenega delovnega dovoljenja in zato ni mogoče šteti, da je tožniku delovno razmerje na podlagi 18. čl. ZDR prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dejavnosti - odpravnina
Ni razumnega razloga za to, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha kot trajno presežnim, pripada odpravnina, delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi ukinite dejavnosti zasebnega delodajalca, pa ne. Obojim delovno razmerje preneha zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca in ni razloga, da ti delavci v pravici do odpravnine ne bili izenačeni.
Če več delavcev vloži tožbo skupaj, kasneje pa pride do razdružitve zadev, delavec pa tožbo umakne, je za čas do razdružitve zadev tožena stranka upravičena le do nagrade za odvetniške storitve, obračunane glede na vrednost spornega predmeta v enotnem postopku, pri čemer ji je tožnik dolžan povrniti le sorazmerni del nagrade glede na vrednost tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja.
Sodišče ni bilo dolžno obravnavati formalno pomankljive tožbe, čeprav je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZDSS. V skladu s prehodnimi in končnimi določbami ZDSS bi sodišče postopek moralo nadaljevati v skladu z ZDSS ter tožečo stranko pozvati, da popravi tožbo, tako da bo vsebovala določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev.
1. Če delavec prostovoljno plača zahtevani znesek primanjkljaja, delodajalec naknadno ni dolžan izvesti postopka za ugotovitev odškodninske odgovornosti delavca.
2. Zgolj poziv delodajalca, da je potrebno znesek primanjkljaja plačati v določenem roku, saj se bo delavcu sicer odtegovalo pri plači in trditev delavca, da so se sodelavci pogovarjali, da bodo moralo v primeru obročnega plačevanja plačati visoke zamudne obresti, ne predstavlja take sile ali grožnje s strani delodajalca, da bi bilo možno govoriti o napaki volje pri delavcu, ki je znesek prostovoljno plačal.
ZPPSL kot privilegirano terjatev določa samo glavnico neizplačane odpravnine, ne pa tudi zamudnih obresti, zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zamudne obresti dosodilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave.
Če naslovnik sprejme izročitev blaga, ne da bi v navzočnosti prevoznika opravil potreben pregled njegovega stanja ali mu izrazil pridržke in navedel škodo najkasneje ob izročitvi (ko gre za škodo, ki je zunaj vidna), velja dejstvo, da je prevzel blago, prima facie za dokaz, da ga je prejel v stanju, kot je opisano v voznem listu. Tožeča stranka ni opravila pregleda blaga v navzočnosti prevoznika in vozni list ne vsebuje nobenih pripomb. Te okoliščine same po sebi ne pomenijo izgube pravic naročnika prevoza, ampak pomenijo, da mora naročnik dokazovati, da je od prevoznika prejel blago z napako.
Določba 54. člena ZZZPB kogentno določa, kdaj lahko Zavod za zaposlovanje zahteva vrnitev sredstev izplačanih iz naslova štipendiranja. Ker med temi razlogi ni naštet razlog nedokončanja študija, Ustavno sodišče pa je razveljavilo Pravilnik o
štipendiranju, s katerim je minister predpisal razloge vračanja in razloga nedokončanega študija, ni mogoče zahtevati vrnitve štipendije na podlagi neizpolnitve pogodbe o štipendiranju. Določba 54. člena je lex specialis, ki kogentno določa obveznosti in pravice iz Pogodbe o štipendiranju. Pogodbeni stranki ne moreta s svobodno voljo drugače urediti teh razmerij, kot jih je predpisal zakonodajalec v ZZZPB.
inovacija - nadomestilo za uporabo inovacije - dokazno breme
ker je avtor tehnične izboljšave (tožnik) tisti, ki trdi, da je gospodarska korist nastala, jo mora on tudi dokazati. Dokazno breme ne more biti na toženi stranki, ki trdi nasprotno, da gospodarske koristi ni bilo, saj od nje ni mogoče zahtevati, da dokaže nekaj,
Ker je sodišče z odločbo o brezplačni pravni pomoči odločilo tudi o oprostitvi plačila stroškov postopka in ni posebej specificiralo, katerih, je tožnik že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila sodnih taks.
Zamuda roka za odgovor na nasprotno tožbo v zakonu ni sankcionirana, zato sodišče ravna napačno, če nasprotno tožbo obravnava ločeno od tožbe in izda zamudno sodbo o zahtevku iz nasprotne tožbe (torej o sporu, ki že teče med istima pravdnima strankama).