Škoda, ki jo delodajalec ugotovi ob upoštevanju določbe 72. člena ZTPDR, višina te škode in povzročitelj pomeni le, da je podan obstoj procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe delodajalca, ne predstavlja pa ta ugotovitev podlage za poseg v delavčevo plačo oziroma odtegnitev dela plače.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.
lastninska pravica - lastninska tožba
1. Za uspešnost tožbe iz 37. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih mora tožeča stranka dokazati, da ima lastninsko pravico na stvareh, katerih vrnitev zahteva in da so stvari v dejanski oblasti toženca. 2. Na poznejših narokih za glavno obravnavo lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Stranka mora okoliščine v zvezi s tem zatrjevati na takšen način, da je njene trditve mogoče preveriti, predvsem pa v določni obliki kdaj je to izvedel, od koga in v kakšnih okoliščinah, tako da bi sodišče njegove navedbe lahko preverilo.
Če delodajalec ne realizira dogovorjenega obročnega plačila odpravnin (delavec pa ima v takšnem primeru pravico do takojšnega plačila odpravnine v preostalem enkratnem znesku) in ni dogovora o teku zakonitih zamudnih obresti, tečejo zakonite zamudne obresti za neizplačani del odpravnine oz. za zamudo že izplačanega dela odpravnine v skladu z delovnopravno zakonodajo - od dneva prenehanja delovnega razmerja.
odkrivanje in prepoznavanje storilca kaznivega dejanja - policijski album fotografij ovadenih oseb - sprememba obtožnice
Prvostopno sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj odkrivanje storilcev s pomočjo albuma fotografij že ovadenih oseb in njihova prepoznava, ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na podlagi 59. člena Zakona o policiji upravlja policija med drugim tudi evidenco osebnih podatkov ovadenih oseb. Ta pa v skladu z 8. alineo 61. člena istega zakona vsebuje tropozno fotografijo ovadene osebe. Album fotografij lahko policija nedvomno uporabi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Sodišče, ki v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP ni vezano na nobena formalna dokazna prvila, pa ima pravico presojati dokazno vrednost prepoznave storilcev na podlagi tovrstnega albuma fotografij. Primerjava obtožnice in njenih sprememb z dne 19.10.2001 in 29.05.2002 pokaže, da modifikaciji, obtožnice nista spreminjali v nobeni odločilni stvari, nista je širili ali spreminjali obdolženčevega ravnanja, ampak ga le precizirali. Takšna sprememba obtožnice pa ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Zmotno je stališče, da se aktivno znanje italijanskega jezika v Republiki Sloveniji lahko dokaže le s potrdilom o takem znanju, ki ga izda Filozofska fakulteta Univerze v Ljubjani ali Republiški izpitni center v Ljubljani. Opravljeni izpiti iz italijanskega jezika na visoki šoli dokazujejo znanje izpolnjevanja pogoja aktivnega jezika narodnosti po določbah 2. odstavka 4. člena ZDDO.
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) člen 11. Navodilo za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico člen 1, 2.
nadomestilo plače - izplačilo plačila
V kolikor se je delodajalec posluževal gotovinskega izplačila plač delavcem, bi moral to izvajati na način, ki je določen z Navodilom za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico s katerim je predpisan postopek za dvig gotovine iz žiro računa za izplačilo plač, ki ga ima nalogodajalec pri Agenciji RS za plačilni promet, ob tem, da bi upravičenec gotovine moral prejem denarja ustrezno potrditi na blagajniškem izdatku. Tožnikov podpis na izplačilnih listih, izkazuje zgolj obračun plače, ne izkazuje pa, da je delavec dejansko prejel pripadajočo neto plačo oz. nadomestilo plače za vtoževane mesece ter regres za letni dopust.
Pravica do obrambe je ena temeljnih pravic v vseh postopkih ugotavljanja odgovornosti delavca in varstva njegovih pravic. Pravica do obrambe v disciplinskem postopku zajema pravico biti seznanjen z začetkom postopka, pravico do vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka in pravico do zagovora. Pravica do obrambe izhaja iz 29. čl. Ustave Republike Slovenije.
Ob tem tudi institut zastaranja disciplinskega postopka zaradi morebitne dolgotrajne bolezni delavca ni močnejši od pravice do zagovora oz. obrambe.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 63.
prevzem delavcev v drugo podjetje - bistvena kršitev določb postopka
Nepridobitev soglasja oziroma mnenja sindikata pred sklenitvijo pogodbe o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu, ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Zaradi tega prevzem delavcev in razporeditev delavca k drugemu delodajalcu ni nezakonita.
ZObr člen 109. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 19.
napredovanje v plačilni razred - pripadnik Slovenske vojske
Smisel 109. člena Zakona o obrambi je v tem, da so pripadniki stalne sestave Slovenske vojske po uveljavitvi Zakona o obrambi, lahko še naprej nadaljevali z delom, kot vojaki, podčastniki in častniki, čeprav za te dolžnosti niso imele take izobrazbe, kot to določa zakon. Omenjena določba tožniku ne daje podlage za napredovanje, saj je pogoje za napredovanje potrebno presojati v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v državni upravi.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZVZD člen 33, 33/2, 33/4, 33, 33/2, 33/4.
prenehanje delovnega razmerja
Delavec ima v skladu z 2. odst. 33. čl. ZVZD pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, in zahtevati, da se nevarnost odpravi. Navedena določba pa delavcu ne daje pravice, da bi izostal z dela, saj pravica do odklonitve dela ni enaka pravici do upravičenega izostanka z dela.
Le v primeru, če je mogoče z gotovostjo zatrjevati, da v načrtu finančne reorganizacije (NFR) navedene metode ne bodo odpravile vzrokov, zaradi katerih je bil nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave, prihaja v poštev ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga, navedenega v 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL. Realnost predpostavk načrta finančne reorganizacije se ne presoja le le v času ob njegovi predložitvi sodišču, ampak ves čas, dokler obstaja možnost predlagati ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga, ker ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo (torej do glasovanja na naroku za prisilno poravnavo, 3. odst. 34. čl. ZPPSL). Prisilna poravnava je le del NFR, in to tisti del, ki ima za dolžnika in upnike neposredni, pravno obvezen učinek na podlagi njene potrditve; konkretno gre torej za zmanjšanje dolžnikove obveznosti do (navadnih) upnikov in za konverzijo terjatev v deleže oz. delnice. Na celotno obdobje sanacije dolžnikovega poslovanja pa se nanaša NFR, katerega uresničevanje mora v končni fazi omogočiti, da bo dolžnik redno in v popolnosti izpolnjeval svoje obveznosti iz poslovanja.
Ustava RS prepoveduje dejanja nelojalne konkurence, kamor spada tudi ravnanje v nasprotju s prepovedjo konkurenčne klavzule, in sicer tako za posameznika, ki z okoriščanjem znanj konkurira in škoduje delodajalcu, za katerega je prej delal, kakor tudi za novega delodajalca, za katerega dela posameznik kljub prepovedi. Ta zaščita pa ni absolutna, zlasti v konkurenci s pravico do proste izbire zaposlitve in je tudi glede na določbe ZDR, ki se nanašajo na prepoved konkurence (in glede na določbe pogodbe o zaposlitvi) omejena le na pravico do odškodnine. Delodajalec torej ne more prepovedati delavcu opravljanje dela pri drugem delodajalcu, temveč zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule lahko zahteva le odškodnino.
ZPP člen 315. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (1994) člen 26.
tožbeni zahtevek - izvršljivost - vmesna sodba - napredovanje učiteljev - pogoji za izredno napredovanje
Tožbeni zahtevek, ki nalaga delodajalcu povrnitev razlike v plači, ki je izražena le v količnikih, pri čemer je zadnji dan razlike naveden le z datumom upokojitve delavca, ne pa s konkretnim datumom, je dovolj oblikovan, da sodišče o njem lahko odloči, vendar dejansko ni izvršljiv. Če delodajalec (v primeru ugoditve zahtevku) sodbe ne izvrši, se odločitev sodišča, ki nalaga delodajalcu plačilo razlike v plači, šteje kot vmesna sodba. V novem sporu je predmet odločanja konkretna višina zneska, ki ga mora delodajalec povrniti delavcu.
Pri presoji, ali je delavec izpolnjeval pogoje za izredno napredovanje, je potrebno vsebinsko preverjati izpolnjevanje posameznih pogojev za napredovanje tožnika in strokovnih delavcev, ki so izjemno napredovali. Zgolj na podlagi neustreznih ocen drugih delavcev (ki so izredno napredovali) ni mogoče zaključiti, da tožnica izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje. Takega avtomatizma ni. Izpolnjevanje pogojev za izredno napredovanje je potrebno preveriti tudi pri tožnici.
ugovor tretjega - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Tretji navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V.M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega. Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.
Celoten I. paket kot tak brezhibno deluje in ga je mogoče normalno uporabljati na računalniku tožeče stranke, vključno z delovanjem S. paketa. Zgolj instalacija S. paketa na računalnik tožeče stranke je zahtevala določeno strokovno znanje, v posledici česar ne tožeči ne toženi stranki ni uspela instalacija S. paketa. Tako sploh ne gre za vprašanje obstoja stvarne napake, temveč za vprašanje instalacije S. paketa na tožnikov računalnik.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 51, 51/1, 51/2. ZNP člen 122, 122/2, 122, 122/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delež
Da je toženec kredit po razvezi zakonske zveze sam plačeval in koliko je tega kredita odplačal, na stvarnopravni zahtevek, to je na višino deleža na skupnem premoženju, ne vpliva. Za odplačilo kredita po prenehanju zakonske skupnosti pa ima lahko toženec le obligacijski zahtevek, nikakor pa ne stvarnopravnega. Ker pa je bilo stanovanje tekom pravdnega postopka prodano ima tožnica do toženca denarno terjatev.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - zaznamba sklepa o izvršbi
Kadar se v izvršilnem postopku postavi predhodno vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova last ali ne, mora izvršilno sodišče postopek prekiniti in upniku omogočiti (primeren rok za) vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika.
Tožnica torej v svoji oskrbi in varstvu ni prikrajšana. Če se torej pogodba v razmerju do nje izvršuje, nima pravice zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa čeprav to obveznost s strani preživljalcev izpolnjuje le eden od njih.