neupravičena pridobitev - pooblastilo za poroštveno zavezo - akceptni nalog
Po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka vtožuje vrnitev plačanega zneska iz vnovčenih nalogov ni uporabilo določbe 211. člena ZOR, ki bi jo moralo uporabiti, kot je ugotovilo, da je tožeča stranka dopustila prenos sredstev s svojega računa na račun tožeče stranke, ne da bi se temu upirala ali nasprotovala, čeprav je njen zakoniti zastopnik vedel, da ga poroštvena izjava ne more zavezovati, ker je ni podpisal. Tožena stranka pa je veljavno sprejela izpolnitev, ki jo je za kreditojemalca opravila tožeča stranka. Zato tožeča stranka nima pravice od tožene plačanega zahtevati nazaj.
uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - nadomestno dejanje - založitev zneska - ugovor - opozorilo na posledice
Upnik lahko skupaj s predlogom za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve vloži tudi predlog, naj sodišče naloži dolžniku, da vnaprej založi določen znesek, iz katerega se bodo pokrili stroški oprave nadomestnega dejanja. Založeni znesek se položi pri sodišču kot sodni depozit, nato pa sodišče iz pologa v breme dolžnika izplačuje upniku določene zneske na podlagi dokumentacije, ki izkazuje dejanske izdatke oprave nadomestnega dejanja.
Če dolžnik v sklepu o izvršbi ni opozorjen, kam naj položi založeni znesek za stroške, je treba kot pravilno izpolnitev njegove obveznosti šteti tudi prostovoljni polog zneska neposredno na upnikov račun.
Kršitev določbe prvega ali drugega odstavka 57. člena ZIZ lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru.
Fidejkomisarične substitucije Zakon o dedovanju ne dopušča, ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna.
ZIZ člen 15. ZPP člen 337, 350, 350/2, 365, 365-3, 366. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/I.
izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja
Poštnina v zvezi z odpovedjo razpisane dražbe pomeni samostojno stroškovno postavko, saj ne predstavlja drugo opravilo, ki ga mora oparviti izvršitelj v zvezi z rubežem in je posebej predvidena v tem pravilniku.
Po 137. čl. ZPP se v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Niti v čl. 11 ZPP niti v čl. 304 ZPP pa ni določeno, da bi se sklep o denarni kazni moral vročiti stranki osebno.
Cesta sama po sebi ne predstavlja nevarno stvar v smislu določbe 173.čl. ZOR. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ceste na splošno, po svojih lastnostih, namenu in načinu uporabe ni mogoče opredeliti za nevarno stvar, ki bi sama od sebe predstavljala povečano nevarnost za ljudi in premoženje. Nevarnost je v tem primeru nastopila šele zaradi dveh mastnih madežev na njej. Toženi stranki bi lahko pripisali odgovornost po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
ZOR člen 939, 939. ZIZ člen 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II, 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
ugovor dolžnika
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, v katerem ta graja pasivno legitimacijo le ob laični oceni izvršilnemu predlogu priloženih listin, po členu 53/II ni ustrezno obrazložen, zato šteje kot neutemeljen.
Obrestna mera 9,1 % je bila dogovorjena fiktivno, le če bo toženka plačala dolg v rednih 60 obrokih. Ker pa se odplačilo ni izvajalo v skladu s tem dogovorom (tožena stranka ni plačevala redno), je tožeča stranka pravilno za toženkin račun obrestovala na kontokorenten način, to je od vsakokrat zapadle glavnice. Ko je padala višina glavnice, se je povečala višina obrestne mere.
Lastnik nepremičnine (tožeča stranka) nima posestnega varstva zoper toženo stranko, ki je njeno nepremičnino uporabljala v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti.
8. dnevni rok iz 1. odst. 112. člena ZDR se všteva v 15. dnevni rok iz 2. odst. 110. člena ZDR.
15. dnevni rok v primeru kršitve po 4. alineji 1. odst. 112. člena ZDR (izplačilo plač po preteku dogovorjenega ali zakonskega roka) teče od zadnjega zamujenega izplačilnega dne pred izredno odpovedjo delavca.
Obstoj pogoja za izredno odpoved se presoja po stanju na dan izredne odpovedi in ne na dan, ko so pogoji prvič podani (ne le po prvih treh mesecih zamude, ampak po izteku vsakega trimesečnega obdobja).
Delovno razmerje za določen čas je s tujcem zakonito sklenjeno, če ima tujec delovno dovoljenje in je bilo delovno razmerje sklenjeno v skladu s 1. odst. 17 čl. ZDR.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. OZ člen 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2, 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2.
odgovornost družbenikov - zastaralni rok
Enoletni rok, v katerem lahko upniki zahtevajo izpolnitev obveznosti iz registra izbrisane družbe brez likvidacije od njenih družbenikov, je zastaralni rok. S potekom tega roka upniki izgubijo pravico zahtevati izpolnitev od družbenikov. Na tek tega roka vpliva tudi zadržanje po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-60, z dne 23.5.2002.
Pri umiku tožbe je pravno relevantno dejstvo za povračilo stroškov le, ali je tožeča stranka umaknila tožbo takoj potem, ko je tožeča stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Če je ta okoliščina podana, je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, ne glede na dejstvo, ali je bila morebiti tožba vložena neutemeljeno.
Ker terja tožeča stranka v tej zadevi od tožene stranke plačilo zaostale najemnine, plačilo obratovalnih stroškov in škode zaradi negospodarne rabe najetega stanovanja, gre za spor iz najemnega razmerja. Glede na tak pravni temelj zahtevka je pristojno za odločanje v tem sporu Okrajno sodišče v Kopru, čeprav znaša vrednost spornega predmeta več kot 2.000.000,00 SIT.
ZIZ člen 56, 56/1, 177, 177/1, 56, 56/1, 177, 177/1.
ugovor po izteku roka
Navedbe, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe na nepremičnine dolžnika, ker gre za kmetijska zemljišča, ki po 1. odst. 177. čl. ZIZ ne morejo biti predmet izvršbe, saj se z njimi dolžnik preživlja, so takšne navedbe, ki se tičejo predmeta izvršbe in se ne nanašajo na samo terjatev. Zato s temi navedbami dolžnik ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga po izteku roka iz 1. odst. 56. čl. ZIZ.
odškodnina - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu
Tožnik je nameraval vilice razširiti z uporabo lastne fizične sile, tako da je z levo roko dvignil varnostni zatič pri viličarju, z desno pa potisnil vilico, da bi jo razširil. Ker se je vilica zataknila, je tožniku spodrsnilo roko. Ročno širjenje vilic z uporabo lastne fizične sile na viličarju, ki ne obratuje, pri čemer gre za redno opravilo, ki ga opravlja viličarist večkrat dnevno, ni nevarna dejavnost.
delavec v hišnem priporu - začasna odstranitev delavca - pravica do nadomestila plače
Delavec, ki je v hišnem priporu, ima enako kot delavec, ki je v priporu, v skladu z 2. odst. 97. čl. ZDR pravico do nadomestila plače. Glede delovnopravnih posledic je potrebno hišni pripor v celoti izenačiti s priporom. V obeh primerih gre za obligatoren suspenz, saj je zaradi zahteve državnega organa delavec izločen iz dela.
1. Delavec ni dolžan dokazovati, da zadnje delovno razmerje za določen čas (ali pa katero od prejšnjih) ni bilo sklenjeno sporazumno, temveč pod prisilo ali na kak drug način proti njegovi volji.
2. Pri transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ne gre za sankcijo napak volje, temveč za sankcijo zaradi sklenitve delovnega razmerja za določen čas v nasprotju z zakonom.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1, 51/2. ZDR (1990) člen 57. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačnem letnem dopustu člen 5, 5-2.
regres za letni dopust - bolniški stalež
Delavka, ki je bila pri delodajalcu v delovnem razmerju več kot eno leto, ko ji je delovno razmerje prenehalo, ima pravico do izplačila regresa za letni dopust, saj je ta pravica vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Dejstvo, da je bila delavka v obdobju enega leta en mesec na bolniškem dopustu, na pravico do letnega dopusta nima nobenega vpliva.