Fidejkomisarične substitucije Zakon o dedovanju ne dopušča, ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna.
URS člen 155. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki - dokazno breme družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane gospodarske družbe prevzamejo le tako imenovani pravi ali aktivni družbeniki.
Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik v izbrisani gospodarski družbi, je na družbeniku.
Oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe lahko v določenih primerih dosežejo le nekateri, nikoli pa vsi družbeniki iste družbe. Vsaj eden izmed družbenikov v družbi bi namreč lahko preprečil uradni izbris družbe iz sodnega registra tako, da bi ali družbo pravočasno uskladil z določbami ZGD, ali pa predlagal uvedbo postopka likvidacije ali stečaja, kot oblike prenehanja družbe.
pravni pouk - določitev meje - dokončnost odločitve
Pravni pouk, da imajo udeleženci postopka pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa oz. od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, uveljavljati močnejšo pravico v posebni pravdi, je nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč v bagatelnem mejnem sporu (in ob soglasju strank) urejalo mejo v skladu s 136. členom ZNP, predvsem pa poskusilo urediti mejo na podlagi močnejše pravice, zato je odločitev nepravdnega sodišča dokončna.
ZIZ člen 15. ZPP člen 337, 350, 350/2, 365, 365-3, 366. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/I.
izvršitelj - dražba - stroški izvršitelja
Poštnina v zvezi z odpovedjo razpisane dražbe pomeni samostojno stroškovno postavko, saj ne predstavlja drugo opravilo, ki ga mora oparviti izvršitelj v zvezi z rubežem in je posebej predvidena v tem pravilniku.
ZOR člen 939, 939. ZIZ člen 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II, 15, 53, 53/II, 61, 61/I, 62, 62/II. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
ugovor dolžnika
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, v katerem ta graja pasivno legitimacijo le ob laični oceni izvršilnemu predlogu priloženih listin, po členu 53/II ni ustrezno obrazložen, zato šteje kot neutemeljen.
Lastnik nepremičnine (tožeča stranka) nima posestnega varstva zoper toženo stranko, ki je njeno nepremičnino uporabljala v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti.
Obrestna mera 9,1 % je bila dogovorjena fiktivno, le če bo toženka plačala dolg v rednih 60 obrokih. Ker pa se odplačilo ni izvajalo v skladu s tem dogovorom (tožena stranka ni plačevala redno), je tožeča stranka pravilno za toženkin račun obrestovala na kontokorenten način, to je od vsakokrat zapadle glavnice. Ko je padala višina glavnice, se je povečala višina obrestne mere.
Cesta sama po sebi ne predstavlja nevarno stvar v smislu določbe 173.čl. ZOR. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ceste na splošno, po svojih lastnostih, namenu in načinu uporabe ni mogoče opredeliti za nevarno stvar, ki bi sama od sebe predstavljala povečano nevarnost za ljudi in premoženje. Nevarnost je v tem primeru nastopila šele zaradi dveh mastnih madežev na njej. Toženi stranki bi lahko pripisali odgovornost po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
Po 137. čl. ZPP se v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Niti v čl. 11 ZPP niti v čl. 304 ZPP pa ni določeno, da bi se sklep o denarni kazni moral vročiti stranki osebno.
8. dnevni rok iz 1. odst. 112. člena ZDR se všteva v 15. dnevni rok iz 2. odst. 110. člena ZDR.
15. dnevni rok v primeru kršitve po 4. alineji 1. odst. 112. člena ZDR (izplačilo plač po preteku dogovorjenega ali zakonskega roka) teče od zadnjega zamujenega izplačilnega dne pred izredno odpovedjo delavca.
Obstoj pogoja za izredno odpoved se presoja po stanju na dan izredne odpovedi in ne na dan, ko so pogoji prvič podani (ne le po prvih treh mesecih zamude, ampak po izteku vsakega trimesečnega obdobja).
Pri umiku tožbe je pravno relevantno dejstvo za povračilo stroškov le, ali je tožeča stranka umaknila tožbo takoj potem, ko je tožeča stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Če je ta okoliščina podana, je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, ne glede na dejstvo, ali je bila morebiti tožba vložena neutemeljeno.
Delovno razmerje za določen čas je s tujcem zakonito sklenjeno, če ima tujec delovno dovoljenje in je bilo delovno razmerje sklenjeno v skladu s 1. odst. 17 čl. ZDR.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. OZ člen 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2, 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2.
odgovornost družbenikov - zastaralni rok
Enoletni rok, v katerem lahko upniki zahtevajo izpolnitev obveznosti iz registra izbrisane družbe brez likvidacije od njenih družbenikov, je zastaralni rok. S potekom tega roka upniki izgubijo pravico zahtevati izpolnitev od družbenikov. Na tek tega roka vpliva tudi zadržanje po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-60, z dne 23.5.2002.
odškodnina - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu
Tožnik je nameraval vilice razširiti z uporabo lastne fizične sile, tako da je z levo roko dvignil varnostni zatič pri viličarju, z desno pa potisnil vilico, da bi jo razširil. Ker se je vilica zataknila, je tožniku spodrsnilo roko. Ročno širjenje vilic z uporabo lastne fizične sile na viličarju, ki ne obratuje, pri čemer gre za redno opravilo, ki ga opravlja viličarist večkrat dnevno, ni nevarna dejavnost.
Ker terja tožeča stranka v tej zadevi od tožene stranke plačilo zaostale najemnine, plačilo obratovalnih stroškov in škode zaradi negospodarne rabe najetega stanovanja, gre za spor iz najemnega razmerja. Glede na tak pravni temelj zahtevka je pristojno za odločanje v tem sporu Okrajno sodišče v Kopru, čeprav znaša vrednost spornega predmeta več kot 2.000.000,00 SIT.
ZIZ člen 56, 56/1, 177, 177/1, 56, 56/1, 177, 177/1.
ugovor po izteku roka
Navedbe, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe na nepremičnine dolžnika, ker gre za kmetijska zemljišča, ki po 1. odst. 177. čl. ZIZ ne morejo biti predmet izvršbe, saj se z njimi dolžnik preživlja, so takšne navedbe, ki se tičejo predmeta izvršbe in se ne nanašajo na samo terjatev. Zato s temi navedbami dolžnik ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga po izteku roka iz 1. odst. 56. čl. ZIZ.
1. Delavec ni dolžan dokazovati, da zadnje delovno razmerje za določen čas (ali pa katero od prejšnjih) ni bilo sklenjeno sporazumno, temveč pod prisilo ali na kak drug način proti njegovi volji.
2. Pri transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ne gre za sankcijo napak volje, temveč za sankcijo zaradi sklenitve delovnega razmerja za določen čas v nasprotju z zakonom.
delavec v hišnem priporu - začasna odstranitev delavca - pravica do nadomestila plače
Delavec, ki je v hišnem priporu, ima enako kot delavec, ki je v priporu, v skladu z 2. odst. 97. čl. ZDR pravico do nadomestila plače. Glede delovnopravnih posledic je potrebno hišni pripor v celoti izenačiti s priporom. V obeh primerih gre za obligatoren suspenz, saj je zaradi zahteve državnega organa delavec izločen iz dela.
Za zakonitost pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa iz razloga neupravičene odklonitve zdravljenja zasvojenosti je pomembno, da je bila prejšnja hujša kršitev delovne obveznosti (zaradi katere je bil delavcu izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena), storjena zaradi stanja zasvojenosti in je prav zaradi tega disciplinski organ delavcu naložil, da nastopi zdravljenje te zasvojenosti. Delodajalec ne izreče delavcu obveznega zdravljenja, kot v kazenskem postopku (varnostni ukrep) kazensko sodišče, temveč mu vnaprej le zagrozi s preklicom pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa. Na delavcu samem pa je odločitev, ali se bo na zdravljenje odzval ali ne. Zdravljenje je še vedno stvar delavčeve odločitve in ne njegova dolžnost.