izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vrnitev premoženjskih koristi v stečajno maso
Izpodbojna tožba iz 130. člena ZPPSL je tožba z dvema zahtevkoma: oblikovalnim (ki se v praksi pogosto nepravilno postavlja kot ugotovitveni, kar pa v tem kontekstu ni pomembno) in dajatvenim (vrnitvenim). Res je sicer, da vrnitveni zahtevek nastane šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku, toda če se že vnaprej izkaže, da je vrnitveni zahtevek neutemeljen, je zaradi tesne povezave med obema zahtevkoma (saj izpodbojna tožba brez enega od njiju sploh ni možna) treba zavrniti tudi oblikovalni (oziroma ugotovitveni) zahtevek. Nesklepčnost tožbe glede vrnitvenega zahtevka učinkuje namreč v takem primeru tudi na utemeljenost oblikovalnega zahtevka, saj ta sam zase ne more biti utemeljen, če ne more privesti do uveljavitve vrnitvenega zahtevka.
začasna odredba - tehnološki presežek - sodelovanje sindikata - pogodba o zaposlitvi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker delodajalec z vročitvijo odpovedi ni počakal do izteka osmih dni od obvestila sindikatu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sindikat svoje mnenje lahko poda v roku 8. dni od pisnega obvestila o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa nasprotovanje sindikata odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nima učinkov iz 85. člena ZDR, saj do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pride le v primeru, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR ne predvideva roka, ki bi moral miniti med vročitvijo pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga in samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - sprememba delodajalca - pravni prenos dela podjetja
Prezaposlitev nekaj delavcev iz ukinjenega sektorja v novo organizirano službo pri delodajalcu ne more predstavljati dejanskega ali pravnega prenosa dela podjetja na drugega delodajalca v smislu 73. člena ZDR, saj gre v tem primeru predvsem za izvajanje notranje racionalizacije dela v cilju zmanjšanja stroškov poslovanja delodajalca.
rok za vložitev tožbe - pogajanja - zmota - vrnitev v prejšnje stanje
Pogajanje med strankama za mirno rešitev spora ne more biti razlog za podaljšanje prekuzivnih rokov za vložitev tožbe. V kolikor bi tožena stranka z nedopustnim ravnanjem tožnika spravila v zmoto, da ni pravočasno vložil tožbe, potem bi lahko predlagal vrnitev v prejšnje stanje.
Tožnica je zaradi očitne pomote kot toženo stranko označila stečajnega dolžnika namesto stečajnih upnic, ki so prerekale njeno terjatev. Označbo tožene stranke je spremenila še pred prvim narokom za glavno obravnavo. Takšna sprememba označbe tožene stranke se ne šteje za spremembo tožbe, temveč za spremembo označbe tožene stranke.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/3, 318, 318/1, 318/1-1, 318/3.
zamudna sodba - poprava tožbe - vročitev tožbe
Zamudna sodba je izdana v nasprotju z določbami 318. člena ZPP (1. točka 1. odstavka 318. člena), če sodišče tožeči stranki naloži, naj tožbo popravi (ker ni sklepčna), popravljene tožbe pa ne pošlje nasprotni stranki. Po uveljavitvi novele ZPP iz leta 2002 ni več podlage za to, da sodišče izda sklep in določi rok za popravo tožbe, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Če sodišče šteje, da ni podan pogoj iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku, bi moralo bodisi izdati sodbo, s katero se tožbeni zahtevek zavrne oziroma izdati zamudno sodbo, s katero bi delno ugodilo tožbenemu zahtevku, v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo (ker je tožba delno nesklepčna).
ZTPDR člen 118. Pravilnik o delovni knjižici člen 14.
priznanje delovne dobe - priznanje zavarovalne dobe - rok za sodno varstvo – sojenje v razumnem roku
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezana na nikakršne roke. Zato v primeru uveljavljanja priznanja delovne dobe za čas od 1.9.1965 do 31.7.1967 in plačila prispevkov za to obdobje, pojem razumnega roka, kot ga je oblikovala sodna praksa, ne pride v poštev.
Ali je obdolženka storila kaznivo dejanje z goljufivim namenom ali ne, ni pravno ampak dejansko vprašanje. Zato je sodišče prve stopnje, ko goljufivega namena pri obdolženki ni ugotovilo ravnalo prav, ko jo je oprostilo po 3. točki prvega odstavka 358. člena ZKP, ker ji ni dokazano, da je storila kaznivo dejanje, ki ga je bila obtožena. Tako tudi ni nasprotja med izrekom in obrazložitvijo in uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ni podana.
1. Delavec ima možnost in pravico terjati izplačilo premalo izplačane plače vsakokrat po prejemu plačilne liste za posamezni mesec in po izplačilu plače. Njegovo nevedenje o tem, da je dobival nižjo plačo od predvidene, ne vpliva na zastaranje. Z zastaranjem preneha delavčeva pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
2. Obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata ne pomeni pretrganja zastaranja v zvezi s terjatvijo na izplačilo premalo izplačanih plač. Takšno obvestilo ne pomeni pisne pripoznave dolga v smislu 1. odst. 366 čl. ZOR. V obvestilu je opredeljena le upravičenost tožnikov do lastniškega certifikata, zato je to obvestilo mogoče šteti le kot del izvedbe z zakoni in podzakonskimi akti urejenega lastninskega preoblikovanja državnega premoženja.
Ker delavec z zamujanjem in neprihajanjem na delo ni pokazal zanesljivosti in odgovornosti pri opravljanju delovnih nalog, kar spada v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta, je komisija za oceno poskusnega dela delavca upravičeno ocenila z negativno oceno. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z zakonom.
Diskriminacije ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki za prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Tudi sicer v primeru uveljavljanja kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da neizbrani kandidat v sodnem sporu lahko uveljavlja le odškodninski zahtevek.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - potek časa
Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas za delo, ki je projektno organizirano in delodajalec oceni predvideni čas, v katerem bo projekt dokončan (in ga v pogodbi o zaposlitvi časovno opredeli), delavcu preneha delovno razmerje s potekom časa, ne glede na to, ali so bila dela na projektu končana ali ne. Delodajalec delavcu ni bil dolžan podaljšati delovnega razmerja, ker projekt še ni bil končan.
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 452, 452/2, 452/3.
spor majhne vrednosti
Pravilno in v skladu z ZPP je takšno ravnanje, pri katerem sodišče prve stopnje v vabilu na narok za glavno obravnavo, tožečo stranko opozori na možnost, da lahko v 8 dneh od prejema vabila vloži pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovori na navedbe iz ugovora, toženo stranko pa da lahko v 8 dneh od prejema pripravljalne vloge tožeče stranke, vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke.
Neizbrani kandidat nima sodnega varstva za primer, ko izbrani kandidat ni izpolnjeval pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta. V tem primeru ne gre za spor o kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, za katerega daje ZDR neizbranemu kandidatu pravico do sodnega varstva.
Sodišče se mora opredeliti do kršitev, ki so delavcu v postopku očitane. Ni dovolj ugotovitev, kaj je delavec storil, potrebno je ugotoviti, ali je s tem ravnanjem izpolnjen dejanski stan očitanih kršitev. Če sodišče potrdi sklep disciplinskega organa, pa se hkrati ne opredeli do očitanih kršitev (ne ugotovi, ali je tožnik za vse očitane kršitve odgovoren), pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
pogodba o delu - delovno razmerje - dodatek na delovno dobo
Tožnik ni upravičen do dodatka na delovno dobo, ker le-ta pripada le delavcu, ki ima sklenjeno delovno razmerje, ne pa tistemu, ki opravlja delo po pogodbi o delu.
Delavec (tožnik) ni dolžan delodajalcu (tožencu) povrniti stroškov postopka, kadar umakne tožbo v sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. V individualnem delovnem sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ni mogoče uporabiti splošnih pravil o priznanju stroškov postopka, ki jih določata določbi 156. in 158. člena ZPP, temveč je potrebno uporabiti specialno ureditev iz 22. člena ZDSS, po kateri trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka.
V izreku je sodišče prve stopnje tam navedeni znesek stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je situacija obratna in da je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Pravnomočna pa postane zgolj tista odločitev (tako v sodbi kot tudi v sklepu), ki je vsebovana v izreku, ne pa tudi v njegovi obrazložitvi.