Vročitev odločbe drugostopenjskega organa je pravilno opravljena s tem, da je bila vročena tožnikovi pooblaščenki, saj tožena stranka ni bila obveščena o preklicu pooblastila. Kadar ima stranka pooblaščenca, se v skladu s 1. odstavkom 137. člena ZPP pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Ne glede na to, da je tožena stranka sklep pošiljala tudi tožniku, je potrebno šteti, da je sklep o razporeditvi postal dokončen z vročitvijo drugostopenjskega sklepa tožnikovi pooblaščenki.
ZOR člen 371, 371. ZDR (1990) člen 105, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2, 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2.
varstvo pravic delavcev - sodno varstvo - molk delodajalca - razumni rok - prekluzivni rok - zastaralni rok - procesna predpostavka - nova dejstva - novi dokazi
1. Prekluzivni rok 15 dni za vložitev zahteve za sodno varstvo, ki ga je določal 1. odstavek 83. člena ZTPDR, je z uveljavitvijo 105. člena ZDR izgubil naravo prekluzivnosti v primeru izpodbijanja nedokončnih odločitev delodajalca. Ta rok se je spremenil v splošni zastaralni rok, kar pa ne pomeni, da ima delavec v vsakem primeru pravico do nerazumnega podaljševanja roka za sodno varstvo.
2. S tem, ko se je 15-dnevni prekluzivni rok iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR na podlagi 105. člena ZDR v primeru molka organa spremenil v zastaralni materialni rok, katerega upošteva sodišče le na ugovor stranke, se je spremenila tudi narava te procesne predpostavke. Procesna predpostavka vložitve tožbe v razumnem roku ni več absolutne narave (na varstvo takšne procesne predpostavke pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti), temveč je postala procesna predpostavka relativne narave.
3. Pojem "razumni rok za vložitev tožbe" je pravni standard in predstavlja materialni rok, ki ga je zakon določil za vložitev tožbe, katerega mora v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera določiti sodišče in ni identičen s pojmom zastaralnega roka, kot ga opredeljuje ZOR. Ugovor zastaranja, s katerim stranka zatrjuje, da je zaradi poteka roka prenehala pravica upnika, da zahteva izpolnitev obveznosti, je ugovor materialnopravne narave, ki se nanaša na temelj zahtevka, medtem ko je ugovor, da tožnik ni vložil tožbe v razumnem roku, ugovor procesne narave, s katerim stranka zatrjuje, da ni podana procesna predpostavka za dopustnost sojenja. V primeru pomanjkanja te procesne predpostavke meritorno odločanje o stvari ni dopustno, tožba pa se zavrže.
1. Sklep, iz katerega jasno izhaja, da se je tožena stranka odločila, da s tožnikom sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za točno določeno delovno mesto in z dvomesečnim poskusnim delom, je treba šteti za sklep o izbiri delavca.
2. Ker postane sklep o izbiri izvršljiv z dokončnostjo, bi morala tožena stranka tožniku ponuditi v podpis ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 291, 291/2, 339, 339/1, 291, 291/2, 339, 339/1.
stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri.
2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108, 108/1, 108/4.
nepopolna vloga - predlog za izvršbo
Predlog za izvršbo, ki ne vsebuje vsega, kar določa Zakon o izvršbi in zavarovanju, da bi ga bilo mogoče obravnavati, je nepopoln. Če ga upnik ne dopolni, ga je potrebno zavreči.
Določba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom.
Če se dolžnik v obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi sklicuje, da terjatev, ki je sicer izkazana s sporazumom o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini, dejansko ni nastala, ker mu upnik nikoli ni nakazal sredstev po kreditni pogodbi, in za te navedbe predlaga dokaze, je treba v ugovornem postopku preveriti to dejstvo. Zato je treba sklep o zavrnitvi ugovora razveljaviti in vrniti zadevo sodišču 1. stopnje v nov postopek. Tak ugovor je treba pred odločitvijo o njem vročiti upniku v odgovor.
Če se upnik pritoži zoper stroškovno odločbo, ki je v izpodbijanem sklepu ni, zoper poseben sklep, s katerim je bilo odločeno o istih stroških, pa se ni pritožil, se pritožba zavrže kot nedovoljena.
Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti podane pripombe. Opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja izvedenca na naroku potem, ko so stranke dale na pisni izdelek pripombe, predstavlja relativno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost odločitve.
ZOR člen 99, 100, 101, 99, 100, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev - razlaga pogodbe
Glede na ugovor prvotožene stranke bi moralo sodišče ocenjevati vsebino pogodbe v skladu z določbami čl. 99, 100, 101 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Te določbe urejajo razlago pogodb in določajo, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Iz pogodbe o kratkoročnem kreditu izhaja, da je to pogodbo sklenil P.. d.o.o., ki ga zastopa direktor Z. P. kot kreditojemalec, kot kreditodajalec pa je nastopala T. M.. 6. čl. določa, da za odplačilo kredita in obresti in morebitne tečajne razlike kreditojemalec oz. odgovorna oseba jamči kreditodajalcu z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa mu še da bianco akceptni nalog potrjen in podpisan. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bianco akceptni nalog izročil gospodarski subjekt, to je drugotožena stranka. Sodišče je preuranjeno zaključilo, da je prvotožena stranka odgovorna na podlagi izjave, to je 6. čl. Sporazuma, saj je tožena stranka ves čas temu ugovarjala in za svoje trditve predlagala tudi dokaze, vendar sodišče v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, oz. ni obrazložilo ugovorov prvotožene stranke
Sodišče mora pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotoviti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odstavek 110. člena ZDR), ki so kot npr. nagib storilca, teža storjenega dejanja, odnos do dejanja in posledic, škoda in odnosi med pogodbenima strankama po storitvi dejanja, vendar pri tem ne gre za t.i. kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena prej veljavnega ZDR.
Podjetnika posameznika lahko v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo sodišče oprosti le plačila taks za vloge iz 1. odst. 105a čl. ZPP, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Te vloge so tožba, nasprotna tožba, tožba, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za zavarovanje dokazov in predlog za poskus poravnave ter vloga, ki vsebuje napoved pritožbe.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. Dovolj je ugotovitev, da so vsi pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku. Vse ostalo, kar se nanaša na vprašanje vrednosti zapuščine in terjatve tega postopka, pa ni predmet tega pritožbenega postopka, saj se ta vprašanja vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
regres za letni dopust - izplačilo
Delavec je upravičen do regresa za letni dopust v letu 1998 tudi, če mu je delovno razmerje prenehalo v aprilu 1998. Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Tožnik tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel, da je zahtevek izpolnjen, zato je tožnik tisti, ki mora zaradi umika tožbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka.