1. Okoliščina, da delavca zastopa odvetnik, ne pomeni, da je zaradi tega avtomatično izključena možnost očitne pomote pri označbi tožene stranke.
2. Delavka je prvotno tožila družbo, pri kateri ji je v istem letu prenehalo delovno razmerje, ne da bi pri tem vedela, da je bila družba medtem po skrajšanem postopku že izbrisana iz sodnega registra. Očitno je, da je tožnica pomotoma menila, da njen bivši delodajalec še obstaja, saj je napako popravila takoj, ko je bila opozorjena. Takšna označba tožene stranke, ki je posledica očitne pomote delavke, se ne šteje za spremembo tožbe.
Ni dopustno, da bi delodajalec s pripravnikom sklenil delovno razmerje za določen čas, za čas opravljanja pripravništva, pod pogojem, da bo delavec po uspešno opravljenem strokovnem izpitu pri njem ostal zaposlen še najmanj dve leti. Takšno določbo je potrebno šteti za nično v skladu s 103. členom ZOR, saj nasprotuje prisilnim predpisom, zato delodajalec na podlagi takšne določbe ne more zahtevati odškodnine od delavca.
ZOR člen 371, 371. ZDR (1990) člen 105, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2, 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2.
varstvo pravic delavcev - sodno varstvo - molk delodajalca - razumni rok - prekluzivni rok - zastaralni rok - procesna predpostavka - nova dejstva - novi dokazi
1. Prekluzivni rok 15 dni za vložitev zahteve za sodno varstvo, ki ga je določal 1. odstavek 83. člena ZTPDR, je z uveljavitvijo 105. člena ZDR izgubil naravo prekluzivnosti v primeru izpodbijanja nedokončnih odločitev delodajalca. Ta rok se je spremenil v splošni zastaralni rok, kar pa ne pomeni, da ima delavec v vsakem primeru pravico do nerazumnega podaljševanja roka za sodno varstvo.
2. S tem, ko se je 15-dnevni prekluzivni rok iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR na podlagi 105. člena ZDR v primeru molka organa spremenil v zastaralni materialni rok, katerega upošteva sodišče le na ugovor stranke, se je spremenila tudi narava te procesne predpostavke. Procesna predpostavka vložitve tožbe v razumnem roku ni več absolutne narave (na varstvo takšne procesne predpostavke pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti), temveč je postala procesna predpostavka relativne narave.
3. Pojem "razumni rok za vložitev tožbe" je pravni standard in predstavlja materialni rok, ki ga je zakon določil za vložitev tožbe, katerega mora v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera določiti sodišče in ni identičen s pojmom zastaralnega roka, kot ga opredeljuje ZOR. Ugovor zastaranja, s katerim stranka zatrjuje, da je zaradi poteka roka prenehala pravica upnika, da zahteva izpolnitev obveznosti, je ugovor materialnopravne narave, ki se nanaša na temelj zahtevka, medtem ko je ugovor, da tožnik ni vložil tožbe v razumnem roku, ugovor procesne narave, s katerim stranka zatrjuje, da ni podana procesna predpostavka za dopustnost sojenja. V primeru pomanjkanja te procesne predpostavke meritorno odločanje o stvari ni dopustno, tožba pa se zavrže.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - delitev skupnega premoženja zakoncev
Zaznamba spora v zemljiški knjigi se lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja takšno razdelitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, da on postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca. Dovolitev zaznambe spora je v takšnem primeru upravičena glede na naravo konkretnega zahtevka in njegove pravne posledice.
Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti podane pripombe. Opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja izvedenca na naroku potem, ko so stranke dale na pisni izdelek pripombe, predstavlja relativno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost odločitve.
ZPP člen 291, 291/2, 339, 339/1, 291, 291/2, 339, 339/1.
stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri.
2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe.
stečajni postopek - prekinitev postopka - sosporništvo
Sodišče ravna nepravilno, če zaradi začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko prekine postopek v celoti, torej tudi zoper drugotoženo stranko. Prvo in drugotožena stranka sta solidarna dolžnika in nista v medsebojnem razmerju enotnih sospornikov, zato ni pravne podlage, da bi se postopek prekinil tudi zoper drugotoženo stranko.
Za pravilno uporabo 73. člena ZDen je bistveno, ali je bila nepremičnina pridobljena odplačno, kar pomeni, da je pridobitelj v zameno dal nasprotno izpolnitev.
ZOR člen 99, 100, 101, 99, 100, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev - razlaga pogodbe
Glede na ugovor prvotožene stranke bi moralo sodišče ocenjevati vsebino pogodbe v skladu z določbami čl. 99, 100, 101 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Te določbe urejajo razlago pogodb in določajo, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Iz pogodbe o kratkoročnem kreditu izhaja, da je to pogodbo sklenil P.. d.o.o., ki ga zastopa direktor Z. P. kot kreditojemalec, kot kreditodajalec pa je nastopala T. M.. 6. čl. določa, da za odplačilo kredita in obresti in morebitne tečajne razlike kreditojemalec oz. odgovorna oseba jamči kreditodajalcu z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa mu še da bianco akceptni nalog potrjen in podpisan. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bianco akceptni nalog izročil gospodarski subjekt, to je drugotožena stranka. Sodišče je preuranjeno zaključilo, da je prvotožena stranka odgovorna na podlagi izjave, to je 6. čl. Sporazuma, saj je tožena stranka ves čas temu ugovarjala in za svoje trditve predlagala tudi dokaze, vendar sodišče v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, oz. ni obrazložilo ugovorov prvotožene stranke
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
regres za letni dopust - izplačilo
Delavec je upravičen do regresa za letni dopust v letu 1998 tudi, če mu je delovno razmerje prenehalo v aprilu 1998. Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Ker je tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po datumu, ki je bil naveden v pogodbi, se po določilu 2. odst. 27. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP, Ur.l.SRS št. 18/74 s sprem.) šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki poravnati te svoje obveznosti za ves čas trajanja najema.
Če je predlog za izvršbo vložil upnikov dedič (naključno z enakim imenom in priimkom), ki je tudi pooblastil odvetniško družbo, pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja aktivno legitimacijo, je treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti.
V primeru identičnih vprašanj civilna odločba ni odvisna od tega, ali bo storilec kasneje kazensko obsojen, oziroma, tu kazenska sodba ne rešuje prejudicialnega vprašanja za civilnega sodnika. Le v primeru, če je že prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča, pa je civilno sodišče vezano na takšno sodbo, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
ZPP člen 205, 339, 339/2, 339/2-11, 205, 339, 339/2, 339/2-11.
stranka postopka - sodni register - izbris iz sodnega registra
Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke I. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je vodilo postopek zoper osebo, ki ni več obstajala, zato tudi ni mogla dati pooblastila, tudi sodbo je vročilo pooblaščencu, ki ni mogel biti pooblaščenec, saj je pooblastilo dala oseba, ki ni več obstajala. Sodišče bi moralo postopek prekiniti po 205. čl .ZPP.
Določba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom.