Prenehanje poslovanja samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, pomeni prenehanje gospodarskega subjekta, zato ima odpoved pogodbe o zaposlitvi podlago v 108. členu ZDR.
Pri odmeri odpravnine ni mogoče upoštevati le delovne dobe, ki jo je tožnica napolnila pri toženki, ampak tudi delovno dobo, ki jo je napolnila pri delodajalcu, od katerega je toženka prevzela tožnico.
Če delavki delovno razmerje preneha v mesecu aprilu 2003, je upravičena le do sorazmernega dela regresa za leto 2003.
ZGD člen 250, 250. ZDoh člen 15, 15/1, 15, 15/1, 15, 15/1. ZPSV člen 3.
odpravnina - uprava - prispevki - davek
1. Ker gre pri odpravnini, ki pripada neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave, za korporacijsko pravico in ne za terjatev iz delovnega razmerja, se od tovrstnih odpravnin ne plačujejo prispevki za socialno varnost.
2. Obdavčitev ni vezana na kategorijo osebnega prejemka, ki izvira le iz delovnega razmerja, temveč velja tudi za osebne prejemke, ki izvirajo iz druge pravne podlage. Med slednje spada tudi odpravnina, ki pripada neupravičeno odpoklicanemu članu uprave.
Zagovornik obdolženca uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ker meni, da obdolžencu očitano dejanje, ni kaznivo dejanje. V izreku napadene sodbe namreč pogreša navedbo neupravičeno reproduciranih avtorskih del ter trdi, da se zaradi tega obdolženec ni mogel uspešno zagovarjati. Navedena kršitev pa ni podana, saj navedba, na škodo katerih avtorjev so bile kršene avtorske pravice, ni znak kaznivega dejanja izkoriščanja avtorskega dela po določilu člena 159 KZ. To kaznivo dejanje je tako imenovano avtorsko piratstvo, ki se nanaša na uporabo tujega avtorskega dela brez dovoljenja avtorja oziroma drugega imetnika avtorske pravice. Bistveni znak kaznivega dejanja po 159. členu KZ pa je podan, če za izkoriščanje avtorskega dela ni dovoljenja avtorja ali drugega imetnika avtorske pravice, ko je tako dovoljenje po zakonu potrebno. Za obstoj kaznivega dejanja po členu 159 KZ torej ni nujno, da je v opisu kaznivega dejanja tudi ime avtorja oziroma tistega, ki ima avtorsko pravico, pač pa zadostuje, da pri izvršitvenem dejanju storilec nima potrebnega dovoljenja, ne pa izrecne prepovedi avtorja, kot to poskuša prepričati pritožba zagovornika, zato ta ne more biti uspešna.
Pritožba zagovornika pa ne opredeljuje, v kateri smeri naj bi sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon (iz katere točke 372. člena ZKP). Dejanje, kot je opisano v izreku napadene sodbe, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja iz člena 159/II KZ, saj višina protipravno pridobljene koristi ni znak kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela po členu 159/II KZ, pač pa je to znak kaznivega dejanja po členu 159/III KZ. Po členu 159/II KZ namreč zadostuje, da je imel storilec, ki da v promet ali z namenom dajanja v promet ponudi javnosti primerke avtorskega dela, za katere ve, da so bili neupravičeno reproducirani, namen, da sebi ali komu drugemu pridobi večjo premoženjsko korist. V bistvu pa pritožnik s temi pritožbenimi navedbami graja na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, s katerim se tudi ne strinja. Takšna kršitev pa ni mogoča. Kršitev kazenskega zakona je namreč podana le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zaradi tega je pritožba zagovornika obdolženca iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona brez podlage.
pogodba o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Delavec ni huje kršil delovne obveznosti, ker med obratovanjem bazena ni zagotovil prisotnosti reševalca iz vode. V času kršitve se je v bazenu nahajalo manjše število plavalcev, zato stopnja abstraktne nevarnosti oziroma ogroženosti ni bila velika. Pri tem je treba upoštevati, da je delavec imel izpit za reševalca iz vode, ki ga zaradi svoje starosti v tistem letu ni mogel več obnoviti ter da delavec prej ni bil obravnavan oziroma opozorjen na nevestno oziroma hudo malomarno delo.
ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-1, 292, 339, 339/2, 339/2-1.
glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Če senat, ki zaključi glavno obravnavo, ne sprejme sklepa o tem, da se končana glavna obravnava začne znova, ni pogojev za ponovno odprtje glavne obravnave (pred drugima sodnikoma porotnikoma) in ni zakonske podlage za dva naknadno opravljena naroka. S tem, ko sta pri izdaji sodbe sodelovala druga sodnika porotnika, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
delovno razmerje - terenski dodatek - delo izven kraja stalnega prebivališča
Delavcem pripada terenski dodatek, kadar so napoteni na delo izven sedeža zavoda in svojega stalnega bivališča ter sta tam organizirana prenočišče in prehrana. Namen priznavanja terenskega dodatka ni samo pokritje dejanskih neposrednih stroškov delavcev za prehrano, ampak na splošno povečanih in nedefiniranih stroškov (kot oblika žepnine), ki jih je delavec imel zaradi dela izven stalnega bivališča.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela - zdravstveno zavarovanje - procesna predpostavka
Odločitev v delovnem sporu o (ne) upravičeni odsotnosti z dela ni odvisna od predhodne odločitve o pravici do nadomestila plače za čas nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov.
Odločitev o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja ni predhodno vprašanje v delovnem sporu in ne procesna predpostavka za ta spor. Obema postopkoma je skupna le dejanska podlaga za odločitev - in sicer zdravstvena (ne) zmožnost za delo.
regres za letni dopust - prisilna poravnava - privilegirana terjatev
Regres za letni dopust ni privilegirana terjatev, zato ga je delodajalec dolžan izplačati pod pogoji prisilne poravnave.
Če je terjatev priznana v postopku prisilne poravnave, končanem s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, ima tak sklep naravo izvršilnega naslova. Če pa o terjatvi v postopku prisilne poravnave ni odločeno, odloča o njej delovno sodišče, ne glede na to, da je postopek prisilne poravnave že zaključen in da potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na terjatve, ki jih upniki niso priglasili.
Tretji v pritožbi zmotno meni, da je sodišče prve stopnje štelo, da ni verjetno izkazal lastninske pravice na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje mora namreč glede na določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ v primeru, če tretji verjetno izkaže pravico, ki preprečuje zavarovanje, upnik pa kasneje izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrniti. Tretji pa bo sedaj lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti tega sklepa začel pravdo za ugotovitev, da zavarovanje na sporni nepremičnini ni dopustno.
aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - tuje pravo - vsebina tujega prava
Tuje pravo je potrebno obravnavati kot pravo in ne kot dejstvo. To predvsem pomeni, da tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia, da torej stranke niso dolžne dokazovati vsebine tujega prava.
Pri razdelitvi stroškov za porabo vode se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe Pravilnika o preskrbi s pitno vodo na območju Občine Celje, ki je bil sprejet v času, ko še ni veljal SZ, ki je na novo uredil upravljanje o več stanovanjskih hišah.
Pri ugotavljanju zdravnikove odgovornosti je potrebno ugotoviti ali je nastala škoda na zdravju posledica njegove strokovne napake ali pa je do nje prišlo zaradi nepričakovanih komplikacij med ali po operaciji. Samo ravnanje v nasprotju z deontološko stroko pomeni zdravnikovo napako. Ravnanje je lahko aktivno ali pasivno.
1. Sklep, iz katerega jasno izhaja, da se je tožena stranka odločila, da s tožnikom sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za točno določeno delovno mesto in z dvomesečnim poskusnim delom, je treba šteti za sklep o izbiri delavca.
2. Ker postane sklep o izbiri izvršljiv z dokončnostjo, bi morala tožena stranka tožniku ponuditi v podpis ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
Vročitev odločbe drugostopenjskega organa je pravilno opravljena s tem, da je bila vročena tožnikovi pooblaščenki, saj tožena stranka ni bila obveščena o preklicu pooblastila. Kadar ima stranka pooblaščenca, se v skladu s 1. odstavkom 137. člena ZPP pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Ne glede na to, da je tožena stranka sklep pošiljala tudi tožniku, je potrebno šteti, da je sklep o razporeditvi postal dokončen z vročitvijo drugostopenjskega sklepa tožnikovi pooblaščenki.