Zmotne so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dolžna popravljati stanovanjske hiše, če tožnik ne plačuje najemnine. V takem primeru mu je najemodajalec opravičen odpovedati najemno pogodbo iz krivdnih razlogov. To pa ga ne razbremeni, da v skladu z določbo 42. čl. SZ vzdržuje prostore.
Ko je bila predlagana izvršba v obravnavani zadevi na stanovanju št. 21 v III. nadstropju stanovanjskega objekta, zastavna dolžnica ni bila lastnica stanovanja. In ker zastavne pravice na spornem stanovanju upnik tudi v nadaljevanju postopka ni izkazal, je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog zavrnilo.
Gume na njegovem vozilu so bile v času, ko je do prometne nezgode prišlo, izrabljene do te mere, da je obveznost zavarovalnice izključena na podlagi 9.tč. 19.čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po kateri zavarovatelj ni obvezan poravnati škode, nastale zaradi izrabljenosti gum čez predpisano mero.
ZOR člen 154, 177, 195, 195/2, 154, 177, 195, 195/2.
odškodninska odgovornost - renta
Pritožbeni očitki, da je do dogodka prišlo po izključni krivdi tožnika, ker je bil seznanjen s prepovedjo poseganja na območje valjev, niso utemeljeni. Sodišče je res ugotovilo, da sta toženca tožnika seznanila s tem, da je stroj nevaren in na varnostne predpise, saj je to potrdil tudi tožnik sam, vendar pa to še ne zadošča za to, da bi se razbremenila odgovornosti. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik star 15 let, brez poklica, da je bil radoveden in ga je bilo potrebno opozarjati na prepovedi v zvezi s približevanjem kombajnu, da je bil živahen in tudi neubogljiv. Sodišče je zaslišalo F. D. in se v tem delu oprlo na njegovo izpovedbo. Zgolj v potrditev zgornjih zaključkov sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče opozarja, da je F. D. ob zaslišanju na glavni obravnavi 22. 12. 1988 povedal, da je tožnik zmeraj rinil v bližino stroja. Tožnik je bil dejansko še otrok, splošno znano je, da otroci niso predvidljivi, saj jim manjka življenjskih izkušenj in kritičnosti, zato zgolj dejstvo, da sta ga prvotna toženca opozorila naj se stroju ne približuje, ne zadošča za zaključke, da je do dogodka prišlo po krivdi (delni ali izključni) tožnika. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe natančno obrazložilo v čem je odgovornost ene in druge tožene stranke kot tudi zaključilo, da niso podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR kot tudi, da tožencema ni uspela dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde. O tem bo podrobneje še obrazloženo.
Če delavec svojih delovnih obveznosti ne opravi zato, ker izostane z dela, pa čeprav neupravičeno, mu ni mogoče očitati, da je s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti neopravljanja delovnih obveznosti. Kadar se delavcu očita storitev takšne hujše kršitve, je potrebno konkretizirati, katerih delovnih obveznosti delavec ni opravil (oz. jih je opravil nevestno, nepravočasno in malomarno). Ni mogoče namreč le šteti, da delavec ni opravil svojih delovnih obveznosti zato, ker je bil odsoten z dela.
Delavcu, kateremu je pogojno odložena izvršitev že izrečenega disciplinskega ukrepa, se lahko pogojno odložena izvršitev prekliče, če delavec stori v preizkusni dobi novo hujšo kršitev delovne obveznosti ali če neopravičeno odkloni zdravljenja stanja zasvojenosti, ki je bilo razlog za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti. V primeru, da delavec v preizkusni dobi stori lažjo kršitev, pa preklic ni dopusten.
1. Podjetji nista konkurenčni, če eno izvaja inženiring posle, drugo pa podizvajalske posle.
2. Pri ugotavljanju, če se je tožnik zaposlil pri konkurenčnem podjetju, je potrebno upoštevati predvsem možnost dejanskega konkuriranja subjektov na trgu (glede dejavnosti, s katerimi se podjetja dejansko ukvarjajo), ne pa presojati to konkurenčnost le z ozirom na dejavnosti, ki jih ima posamezno podjetje vpisano v sodnem registru.
1. Niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če je stranka tik pred zaključkom postopka, ki traja daljše obdobje, tožbeni zahtevek skrčila, sicer pa je, glede na prvotno vtoževani zahtevek, pri katerem je vztrajala pretežni del sodnega postopka - uspela le z manjšim delom tožbenega zahtevka. 2. Kadar stranka med postopkom skrči tožbeni zathevek, je potrebno pri odmeri stroškov postopka upoštevati uspeh strank v postopku do dneva skrčitve tožbenega zahtevka ter uspeh od tedaj dalje.
Priča ima pravico do povračila stroškov prevoza le v višini stroškov javnega prevoza, nima pa pravice do kilometrine, razen v primeru, če javni prevoz ni zagotovljen. Če priča v predlogu za povračilo stroškov prevoza ne uveljavlja zamudnih obresti, jih ne more uveljavljati v pritožbenem postopku, do zamudnih obresti pa bo upravičena, če tožnik v 8. dneh po pravnomočnosti sklepa stroškov ne bo poravnal.
Glede na 180. člen ZPP ne zadostuje, da tožnik v roku plača takso za tožbo. Potrebno je, da v določenem roku sodišču pošlje tudi potrdilo o plačilu takse, česar pa tožnik ni storil. Ni mogoče upoštevati potrdila o plačilu sodne takse, danega po izteku roka, določenega v sklepu o dopolnitvi tožbe, torej tudi ne potrdila, predloženega šele v pritožbenem postopku.
ZDDO člen 60, 60/3, 60, 60/3. ZRPJZ člen 20, 20. KPND člen 38, 38-3, 38, 38-3, 38, 38-3, 38, 38-3, 38, 38-3, 38, 38-3.
delovna doba pri delodajalcu
Tožena stranka s pravilnikom ni mogla določiti drugačne osnove za obračun dodatka za delovno dobo, kot jo določa zakon oziroma kolektivna pogodba. Določbe splošnih aktov, ki so v nasprotju z zakonom, so neveljavne in jih sodišče ni dolžno upoštevati, tudi če niso bile v presoji pred Ustavnim sodiščem RS. Napačno je stališče, da mora sodišče pravilnik upoštevati, ker ga ustavno sodišče ni razveljavilo oziroma odpravilo.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Obstoji izviren način pridobitve lastninske pravice, če je v pogodbi dogovorjena in nato realizirana skupna gradnja zaradi pridobitve določenih solastnih deležev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - postopek pred odpovedjo pogodbe - pisno obvestilo o nameravani redni odpovedi - rok za redno odpoved - nastanek razlogov za redno odpoved
Izostanek pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne predstavlja takšne postopkovne pomanjkljivosti, ki bi sama po sebi povzročila nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Le ustni pogovori med delavcem in delodajalcem o nepotrebnosti delavčevega dela še ne pomenijo, da je takrat že nastal razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi nastopi šele z ukinitvijo delovnega mesta.
ZMZPP člen 20. Dunajska konvencija o nasledstvu držav (Dunajska konvencija) člen 34, 34/I, 34/I-9. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17.
tožniška varščina
Obe državi, tako Republika Slovenija kot tudi Srbija in Črna gora, sta pogodbenici Haaške konvencije o civilnem postopku že od pristopa FLRJ k tej konvenciji, v skladu z Dunajsko konvencijo o nasledstvu držav glede pogodb, katere podpisnica je prav tako bila SFRJ (Ur.l. SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 1/80), ki velja od 06.11.1996, ko je bil v skladu z 49. čl. Dunajske konvencije o nasledstvu držav glede pogodb deponiran 15. podpis pri OZN, pa velja tudi haaška konvencija za obe državi, saj Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb v čl. 34/I/a določa, da v primeru, kadar se eden ali več delov ozemlja kakšne države od nje odcepi, da bi oblikovali eno ali več držav, in sicer ne glede na to, ali država prednik še obstaja ali ne, ostane vsaka pogodba, ki je na dan nasledstva bila v veljavi za vse ozemlje države prednika, v veljavi za vsako državo naslednika. Že iz navedenega torej izhaja, da veljata tako Haaška konvencija o civilnem postopku kot tudi Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb tako za Republiko Slovenijo kot tudi za Srbijo in Črno goro.
ZPP člen 280, 280/1, 499, 499/2. ZPP (1977) člen 286, 286/1, 293, 293/4.
sodba zaradi izostanka - zamudna sodba - čas za pripravo na glavno obravnavo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe so se morali presojati po predpisih, veljavnih pred ZPP/99, konkretno po ZPP/77. 1. odst. 286. čl. ZPP/77 v zvezi s 4. odst. 293. čl. ZPP/77 res določa, da je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, najmanj pa 8 dni od prejema vabila, vendar pa je treba upoštevati, da je v obravnavanem primeru bil narok za glavno obravnavo opravljen 15.10.2002, torej v času veljavnosti ZPP/99. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča za vprašanje pravočasnosti vabila na narok za glavno obravnavo treba uporabiti določbe ZPP/99.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - bistvena kršitev določb postopka
S tem, ko je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi za zakonske zamudne obresti, ki jih tožena stranka ni pripoznala z delno pripoznavo zahtevka, je sodišče kršilo določbo 2. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
ZDR (1990) člen 12, 12. ZDDO člen 3, 6, 3, 6. ZTPDR člen 11, 11/1, 11, 11/1.
sklenitev delovnega razmerja - delavec v državnem organu
1. Delavec v državnem organu lahko sklene delovno razmerje šele na podlagi odločbe funkcionarja, ki vodi upravni organ (predstojnika), seveda pa mora nastopiti tudi delo pri delodajalcu.
2. Dopisi tožene stranke pred izdajo odločbe pristojnega organa o sklenitvi delovnega razmerja ne pomenijo, da je tožnik sklenil delovno razmerje, tudi če je tožena stranka z navedenimi dopisi že praktično napovedala, da bo s tožnikom sklenila delovno razmerje.