Delodajalec je izvedel disciplinski postopek po določbah ZDR (1990) ter delavcu izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve. Odločba je postala dokončna v letu 2002. Preizkusna doba se je nadaljevala tudi po 1.1.2003, ko je začel veljati novi ZDR. Ker je delodajalec po uveljavitvi novega ZDR ugotovil hujšo kršitev pogodbenih obveznosti oz. razlog nesposobnosti za delo, je navedeno lahko predstavljalo zgolj podlago za začetek postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Novi ZDR ne pozna več preklica pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
ZDSS člen 22, 22/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
odpoved - stroški postopka
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja delavca, zato delodajalec vedno nosi svoje stroške, ne glede na izid postopka.
ZFPPod je dal prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in po pozivu sodišča že založen predujem.
V prejšnjem sistemu je veljal drugačen pravni režim, vsa gradbena zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja so bila v družbeni lastnini, tožnik, kot lastnik zgradbe, pa je imel na njej pravico brezplačnega uživanja parcele št. 62/5, dokler stoji na tem zemljišču stavba (glej čl. 37 Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in najemnih zemljišč – ZNNZGZ, Uradni list FLRJ št. 24/59). Tožnik je imel pri novi parceli 938/2 k.o. A., ki je bila družbena last, pravico uporabe.
Vsi predpisi, uveljavljeni po ZNNZGZ (ki so urejali to področje) so govorili le o pravici uporabe kot o pravici na nacionaliziranih zemljiščih, zato je bila ob vzpostavitvi nove zemljiške knjige za k.o. A. pri novi parceli št. 938/2 namesto pravice brezplačnega uživanja na ime tožnika, vpisana pravica uporabe, ki pa ni neka druga (nova) pravica (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-403/01).
V zvezi z zapisom v sodbi, da je bila tožniku kot uporabniku zemljišča oziroma lastniku stanovanjske hiše dodeljena ob novi izmeri po obsegu manjša parcela, je potrebno opozoriti, da brez soglasja takratnega imetnika pravice uporabe (oziroma imetnika pravice brezplačnega uživanja) že dodeljenih parcel ni bilo mogoče zmanjševati zgolj zato, ker je bila gradbena parcela v družbeni lastnini.
Zemljiškoknjižno sodišče je dne 14.4.1999 na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškokjižnega stanja z dejanskim, dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja postopka, predlog za vpis pri parcelah pa zavrnilo. S štirimi posameznimi sklepi pa je pri zadnje navedenih štirih parcelah dovolilo vpis lastninske pravice. Tudi vsi navedeni so imeli z Občino A. sklenjene pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, le da s kasnejšim datumom. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o predlaganem vpisu predlagatelja glede na dosedanje spisovne podatke ni bilo takšnih ovir za vpis pri vseh šestih parcelah, saj so kupci stanovanj svoje predloge za vpis vložili po 14.4.1999.
Pritožba utemeljeno opozarja na kršitev vrstnega reda vpisa, saj je zemljiška knjiga že izvršila vpis lastninske pravice na prej navedene osebe kljub temu, da so njihovi predlogi v zemljiško knjigo prispeli več mesecev za predlogom in da so bili tudi sklepi o vpisu izdani kasneje. Ker pa so bili vpisi na osebe, ki so vložile svoje zemljiškoknjižne predloge kasneje, že izvšeni, nastalega zapleta, ki ga je povzročilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče rešiti drugače kot s tem, da predlagatelj vloži izbrisne tožbe.
Po 2.odst. 286.čl. ZPP sme stranka tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Če je drugačna izpoved izvedenca terjala dopolnitev dokaznega postopka, je obstajal opravičljiv razlog za poznejše predlaganje dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika.
Okoliščina, da je namesto prejeminika datum vročitve zapisal vročevalec pomeni, da vročilnica, ki predstavlja javno listino, v tem delu ni pravilno izpolnjena, nikakor pa ne pomeni, da takšna vročilnica ne more predstavljati enega izmed dokaznih sredstev za ugotavljanje datuma vročitve.
Poškodovana vrata so postala za okolico nevarna. Šlo je namreč za velika, težka vrata, ki so prav zaradi okvare postala nevarna. Ko je tožnik potegnil zatič, so vrata prav zaradi okvare skočila in ga zadela v nogo tako, da ga je vrglo na tla. Zaradi velikosti in teže vrat in na drugi strani okvare, so se stekle okoliščine, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da so v konkretnem primeru ta vrata predstavljala za tožnika nevarno stvar.
Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa, komu mora stranka predlagati drugo dražbo, ali sodišču ali izvršitelju. V obravnavani zadevi je upnik, tako izhaja iz vloge, predlog pravočasno posredoval izvršitelju. Tako ni mogoče šteti, da ni bila predlagana druga dražba. Nasprotno, ta je bila predlagana pravočasno in skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 58, 59, 24, 24/1, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 58, 59. ZPP člen 274, 274/1, 365, 365-2, 274, 274/1, 365, 365-2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
res iudicata - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bilo o isti stvari že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, pravda v tej zadevi ni potrebna in tožba ni dovoljena in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo iz razloga, ker je o stvari že pravnomočno razsojeno, zavrglo (prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0048490
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZPPSL člen 111, 111/1, 111/2, 111, 111/1, 111/2.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - zastarana terjatev
Kadar je stečajni postopek začet nad upnikom, prekinitev izvršilnega postopka ni potrebna. Izvršilni postopek zaradi potrebe hitre in učinkovite izvršbe v osnovi temelji na načelu stroge formalne legalitete. Izvršilno sodišče zgolj formalno izvršuje, ne pa vsebinsko presoja sodne odločbe, ki so izvršilni naslov za dovolitev izvršbe. Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo (takoimenovane judikatne terjatve) zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
izločitev dela zapuščine - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje
Eden od bistvenih pogojev za izločitveni zahtevek potomca iz zapustnikovega premoženja po 32. členu ZD je, da je bil z zapustnikom v takšni skupnosti, da sta skupaj delala, pridobivala oziroma da je bilo povečanje ali ohranitev zapustnikovega premoženja rezultat njunega skupnega delovanja. Res je sodna praksa zavzela stališče, da tega ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, torej ni nujen obstoj življenjske skupnosti zapustnika in potomca, vendar pa mora biti nedvomno njuno delovanje oziroma prizadevanje za povečanje in ohranitev premoženja skupno. O takšnem skupnem delovanju pa v konkretnem primeru od začetka sporov, najkasneje pa od odselitve tožnikovih staršev s kmetije koncem leta 1978 ni mogoče govoriti. S tem pa ni izpolnjen eden temeljnih elementov iz 32. člena ZD za izločitveni zahtevek potomca. V obravnavanem primeru je namreč šlo za samostojno delovanje potomca brez soglasja zapustnika, glede na številne medsebojne spore (zlasti spor, s katerim je zapustnik želel doseči izselitev tožnika in njegove žene iz hiše, in spor, s katerim je od njiju zahteval izročitev kmetije) očitno tudi proti njegovi volji. Podlaga izločitvenemu zahtevku glede povečanja zapustnikovega premoženja zaradi zgraditve objektov po letu 1978 zato po presoji pritožbenega sodišča ne more biti 32. člen ZD, pritrditi pa je treba sicer pravilnim razlogom sodišča prve stopnje, da tožnik lastninske pravice na zemljišču tudi ni pridobil z gradnjo na tujem svetu. To pa pomeni, da tožniku zaradi gradnje teh objektov ne pripada izločitvena pravica ne na podlagi 32. člena ZD ne na kakšni drugi podlagi.
procesna predpostavka za izvršbo - predlog za izvršbo - kvalificirana oblika - potrdilo o izvršljivosti - nepopolna vloga
Kadar upnik predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov, na katerem manjka potrdilo o izvršljivosti, mora sodišče od upnika zahtevati dopolnitev izvršilnega predloga, razen, če gre za tak izvršilni naslov, o katerem je odločalo sodišče, pri katerem se predlaga izvršba. Če upnik pomanjkljivosti ne odpravi, sodišče predlog za izvršbo zavrže.
izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov
Vpis spremembe družbenika v sodni register ima zgolj deklarativen učinek, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe - paricijski rok
Sodišče prve stopnje ne sme dovoliti izvršbe na podlagi sodne odločbe, ki ne vsebuje paricijskega roka, ker takšna odločba še ni izvršljiva, temveč mora rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti najprej določiti v sklepu o izvršbi ter odrediti izvršbo ob pogoju, da dolžnica v roku, ki ga je določilo, ne bo izpolnila svoje obveznosti.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - odpravnina
Vsi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklenjene prisilne poravnave, so od uveljavitve sprememb in dopolnitev ZDR v letu 1991 upravičeni do odpravnine v enaki višini in pod enakimi pogoji kot gre trajno presežnim delavcem.