Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP). To načelo in načelo hitrosti postopka kažeta na namen posestnega varstva, ki je v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa toženec lahko v postopku zaradi motenja posesti ugovarja, da je v drugem postopku, ki je tekel sočasno, pridobil pravico do posesti oziroma da je tožnik izgubil pravico do posesti. Ne glede na spor zaradi motenja posesti je namreč mogoče zahtevati sodno varstvo iz naslova pravice do posesti (81. člen ZTLR). V taki petitorni pravdi pa je tožnik izgubil pravico do posesti, saj mu je naložena izpraznitev nepremičnine, s tem pa tudi z njo povezano pravico posesti stvarne služnosti na sosednji parceli. Po načelu "petitorium absorbet posessorium" (če je torej v vzporednem postopku petitorne in posesorne pravde prišlo prej do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, ima prednost pravica in ne zadnje stanje posesti) tožnik torej ne more proti tožencema uveljavljati posestnega varstva. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno kljub pravilu iz 426. člena ZPP upoštevalo ugovor tožene stranke v zvezi s pravico do posesti, saj gre za izjemen primer, ko je pravico mogoče (in treba) upoštevati.
V pisni izdelavi sodbe ali sklepa mora sodišče navesti vse razloge za izdajo takšne odločbe. Vsaka obrazložitev odločitve sodišča mora imeti dva dela: opis dejanske podlage in obrazložitev v ožjem smislu. Sodišče mora nato poiskati v pravnem redu tisto abstraktno pravno normo, s katero je urejen dejanski stan, ki ga je ugotovilo. Uporaba pravnega pravila je v tem, da se dejansko stanje subsumira pod to pravilo. To mora sodišče povedati v razlogih sklepa. Stranka mora imeti možnost kontrole glede pravilne uporabe prava in glede ugotovitve dejanskega stanja, saj ji je le na takšen način zagotovljena pravica do pritožbe.
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (1. odst. 133. člena ZPP). Za pravilno vročitev torej ni potrebno, da se pisanje izroči izključnopooblaščeni osebi ali direktorju (zakonitemu zastopniku) pravne osebe, saj zadostuje že izročitev kateremu koli delavcu, ki se takrat nahaja v prostorih oziroma na sedežu pravne osebe. Pri tem pa izraza "delavec" ni treba razumeti dobesedno, ne torej samo kot osebo, ki je pri pravni osebi v rednem delovnem razmerju, temveč ga je treba razlagati širše, odvisno pač od okoliščin vsakega posameznega primera. Takšna okoliščina je lahko tudi dejstvo, da ima oseba, ki ji je bilo izročeno pisanje, v pravni osebi določeno funkcijo, zlasti poslovodno.
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205-3, 208-1, 205-3, 208-1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
prekinitev postopka - odgovornost družbenikov
Po določbi 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Vendar pa ni v nobenem predpisu določen rok, v katerem bi morali družbeniki izbrisane gospodarske družbe uveljavljati terjatve družbe proti njenim dolžnikom. Gre za univerzalne pravne naslednike izbrisane gospodarske družbe in družbeniki vstopijo v vse njene pravice in obveznosti in tudi univerzalno pravno nasledstvo pojmovno ni združljivo s časovno omejitvijo.
ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Ni mogoče hkrati in z enako obrazložitvijo predlagati razveljavitve potrdila o izvršljivosti in vrnitve v prejšnje stanje. Navedena instituta se namreč med seboj izključujeta. Ker dolžnik v tej zadevi trdi, da mu sklep o izvršbi sploh ni bil vročen, ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj bi to lahko storil le, če bi trdil, da je iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora (1. odst. 116. člena ZPP), pri čemer se seveda predpostavlja, da mu je bil sklep o izvršbi vročen.
Kako naj se izvede postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, v 3. odst. 42. člena ZIZ ni določeno, glede na njegovo pravno naravo pa je po mnenju sodišča druge stopnje zanj treba smiselno uporabiti določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, še zlasti če razveljavitev potrdila predlaga ena od strank (dolžnik). V poštev pride zlasti 2. odst. 120. člena ZPP, ki pravi, da sodišče na predlog razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev (smiselno:razveljavitev) predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
Absolutna bistena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP je podana samo v primeru, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem, ko je bila vloga, ki na odločitev sodišča sploh ni mogla vplivati (npr. ponudba za poravnavo) vročena neposredno toženi stranki in ne njenemu pooblaščencu, toženi stranki ni bila kratena možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ob ugotovitvi sodišča, da je tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevala postopek, ki je določen z zakonom ter hkratnem zatrjevanju tožnika, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica šikaniranja, še ni mogoče zaključiti, da je elementov, ki kažejo na utemeljenost tožbenega zahtevka, več, kot tistih, ki kažejo nasprotno. Zato verjetnost terjatve še ni izkazana.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND) člen 42, 42-2.
stroški prevoza na delo in z dela - kolektivna pogodba
Delavci Policije so bili upravičeni do povračila povečanih stroškov prevoza na delo in z dela, če so odklonili bivanje v samski sobi, tudi v obdobju pred objavo avtentične razlage 2. tč. 42. čl. KPND. KPND zagotavlja delavcu minimalen obseg pravic, ki jih ni mogoče pogojevati ali njihovega obsega zoževati z notranjimi akti delodajalca.
razlika v plačah - lastninsko preoblikovanje podjetij - dejstva - pripoznava dolga
1. Pripoznanje dolga je dogovor, s katerim ena stranka drugi prizna, da njena obveznost obstoji. Drugačen pomen kot pripoznanje dolga, ki ima tudi pravne posledice pri zastaranju terjatev, pa ima priznanje dejstev. Priznajo se dejstva, ki niso pravice. Pri pripoznavi dolga gre za izjavo volje, pri priznanju dejstev pa za izjavo vednosti. Prva ima konstitutiven, druga pa deklaratoren pomen.
2. Dopis tožene stranke o lastninskem preoblikovanju podjetja in priložena izjava (s katerim zneskom lahko tožnik sodeluje v lastninskem preoblikovanju podjetja) ne predstavljata priznanje dolga, temveč pomenita priznanje dejstva .
pravni interes za vložitev tožbe - prekluzivni rok
V skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe (15. člen ZIZ) se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. V konkretnem primeru je stečajni upravitelj tožene stranke tudi postopek prevzel, s čimer se je prekinjeni postopek nadaljeval. Navedena ureditev tako kaže, da nadaljevanje prekinjenega postopka ni v ničemer odvisno od kakršnegakoli procesnega dejanja nasprotne stranke, zato tožeča stranka ne more biti prekludirana glede nadaljevanja izvršilnega postopka.
začasno presežni delavec - nezakonita razporeditev
Ker je bil tožnik na čakanje napoten z delovnega mesta glavni delovodja, razporeditev na to delovno mesto pa je bila s pravnomočno sodbo sodišča razveljavljena, je sodišče utemeljeno razveljavilo tudi sklepa o napotitvi na začasno čakanje, saj je bil tožnik na začasno čakanje napoten z delovnega mesta, za katero se je ugotovilo, da je bil nanj nezakonito razporejen.
Niso podani pogoji za postopek po čl. 118 ZNP, če med strankami obstoji sporazum (npr. sodna poravnava) o višini deležev na solastni stvari in o načinu delitve (skupna prodaja).
V takem primeru imajo stranke možnost predlagati delitev stvari po čl. 105-110 ZNP ali pa izvršbo po čl. 234-237 ZNP.
1. Presoja dolžničinega predloga za omejitev izvršbe pokaže, da dolžnica ni izkazala, da bo upnikova terjatev lahko poplačana zgolj iz denarnih sredstev na njenih računih pri banki A. 2. Od uveljavitve novele ZIZ iz leta 2002 velja, da sodišče, če upnik v osemdnevnem roku za odgovor na ugovor izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor tretjega zavrne, vložnik ugovora pa lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določeni predmet ni dopustna.
Vozilo je bilo ob preizkušanju delovanja motorja v uporabi, tožnika, po ukazu katerega je priča vozilo le premaknila, pa je šteti za voznika, zato je podana odgovornost toženke iz A0 plus zavarovanja. Tožnik, ki je le za kratek čas prepustil opravljanje z vozilom drugemu, je ostal še naprej obratovalec, saj preizkusa delovanja motorja fizično ni mogel izvesti tako, da bi sam hkrati tudi sedel za volanom.
ZOR člen 200, 200. Zpol člen 30, 35, 41, 30, 35, 41.
duševne bolečine
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe glede pravne podlage nepravilno navedlo, da ZOR v čl. 200 ne predvideva škode kot duševne bolečine zaradi takšnih neugodnosti. Po določbi čl. 200 ZOR se lahko prizna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti in tudi strah kot samostojno obliko škode. Tako je pravna podlaga v čl. 200 ZOR. Osebnostne pravice so tiste pravice, ki varujejo človekove osebnostne dobrine, človeka, njegovo osebnost, človek ima naravno pravico do mirnega in nemotenega življenja, do osebne varnosti, do osebne svobode, njegova osebnost pa je varovana tudi proti nedovoljenem posegu države. To so pravice, ki varujejo človekovo osebnost, njegovo duševno, fizično in moralno bistvo. Ker so osebnostne pravice civilne pravice, se varujejo tudi s sredstvi civilnega prava. Poseg v osebnostno pravico je zato po čl. 200 ZOR civilni delikt in za njega obstaja odškodninska odgovornost. S posegom v osebnostno sfero pa lahko nastane pri oškodovancu duševna bolečina, duševno trpljenje.