sklepu o začetku prisilne poravnave – pritožba upravitelja – nedovoljena pritožba
Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom. To pa pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – huda malomarnost
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, se lahko poda le, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi pri hujši kršitvi, storjeni s ponavljanjem lažjih kršitev, je potrebno, da delavec ravna naklepoma ali iz hude malomarnosti. Merilo za hudo malomarnost je skrbnost, ki se pričakuje od vsakega človeka pri izpolnjevanju dolžnosti vzdržati se ravnanja, ki utegne povzročiti škodo. Merilo za navadno malomarnost (culpa levis) pa je posebej skrben, pazljiv človek. Pri abstraktnem merilu skrbnosti, ki se pričakuje od vsakega človeka, gre sicer za uporabo prava, vendar pa je pri tem potrebno ugotoviti tudi dejstva, saj je pri ugotavljanju krivde potrebno upoštevati vse okoliščine primera.
sodna taksa za umik tožbe – razpis glavne obravnave – razpis poravnalnega naroka – vračilo takse
Pogoj za plačilo nižje takse s količnikom 1,0 je, da do trenutka umika sodišče še ni razpisalo glavne obravnave. Pri tem ni pomembno, da je istočasno sodišče razpisalo tudi poravnalni narok, niti da poravnalni narok ni bil opravljen. Za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, kolikšno takso bi tožnik plačal, če bi sklenil sodno poravnavo.
ZOFVI člen 59, 59/6. ZDSS-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vzgoja in izobraževanje – ravnatelj - postopek za razrešitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba navedbe tožene stranke
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote) ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Smisel spremembe navedbe tožene stranke je v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi. Zakon v taki situaciji šteje, da gre ves čas za isto stranko, zato sodišče prve stopnje glede prvotno tožene stranke sploh ne bi smelo odločati.
Med storitvijo slednjega kaznivega dejanja in izreki sodb za prejšnja kazniva dejanja ni takšne časovne oddaljenosti, da bi bilo mogoče zaključiti, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa orožja osamljena epizoda v novem, spremenjenem življenju obsojenca, in da bi bil zato namen kaznovanja pri njem dosežen tudi z enim od ugodnejših načinov prestajanja zaporne kazni, med tem ko je poslabšanje socialnih razmer pričakovana posledica prestajanja zaporne kazni.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo zahtevek izvršitelja za plačilo stroškov hrambe zaseženih predmetov, vložen več kot leto in pol po zaključenem postopku izvršitelja, je pravilna. S takšno odločitvijo izvršitelj ni izgubil pravice do poplačila stroškov glede hrambe zaseženih predmetov. Pomeni le, da jih ne bo dobil v naprej plačanih iz sredstev proračuna, pač pa jih bo moral sam izterjati neposredno od tistega, ki jih je zakrivil.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 168, 168/1, 339, 339/2-14, 350, 350/2, 366, 366/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodnih taks – zavrženje predloga – obrazložitev sklepa – nepopolna izjava o premoženjskem stanju – absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke izpolnjena nepopolno, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so (skoraj) izključno (le) izvajanje o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
Glede na določbo 3. odstavka 324. člena ZPP je pri procesnem pobotanju izrek sodbe tričlenski: sodišče ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke, nato posebej obstoj terjatve tožene stranke (največ do višine terjatve tožeče stranke), potem pa izreče pobotanje in v celoti (ali deloma, če je v pobot uveljavljena terjatev nižja od terjatve tožeče stranke) zavrne tožbeni zahtevek.
Z ugovorom je mogoče zaradi pobota uveljavljati tudi terjatev, o kateri je že pravnomočno odločeno – v tem primeru pa odpade druga točka izreka (odločitev o obstoju v pobot uveljavljane terjatve) in sodišče ugotovi zgolj obstoj tožnikove terjatve in izreče pobotanje. Če sodišče ugotovi, da terjatev toženca ne obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne obstoji terjatev tožene stranke in s kondemnatorno odločitvijo izreči toženi stranki, da tožniku plača. Posamezne točke izreka sodbe, ki ga je potrebno v primeru pobotnega ugovora oblikovati, so neločljivo povezane.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravni akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 137, 138, 139, 140, 141. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence točka II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, h kateremu negovalka prihaja dvakrat tedensko, enkrat mesečno pride patronažna sestra, zdravnica se pokliče po potrebi, a v povprečju ne več kot enkrat mesečno, fizioterapevtske vaje pa se izvajajo enkrat tedensko, ne potrebuje strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege. Zato ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
odškodnina – nepremoženjska škoda – presoja denarne odškodnine – premoženjska škoda - tuja pomoč – skaženost – tuja nega – pomoč družinskih članov
Sodišče je pri presoji skaženosti preveliko težo pripisalo možnosti zakrivanja opisanih sprememb tožnikove zunanjosti in pri tem prezrlo, da tožnik šepanja ne more skriti.
Pri presoji zneska za tujo nego in pomoč je sodišče izhajalo iz cene 5,00 EUR za uro pomoči, kar je povsem primeren znesek, čeprav ni šlo za profesionalno pomoč, ampak sta tožniku pomagali žena in hči. Splošno je znano, da za nižjo ceno pomoči pri različnih opravilih na domu in posebej pri negi bolnika ni mogoče dobiti.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega dednega deleža – dediči in concreto – dediči in abstracto – zakoniti dediči – izročilna pogodba – darilna pogodba
Prištevanje vrednosti daril (danih dedičem kadarkoli in na katerikoli način) pride v poštev le za osebe, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebe, ki bi dedovale v konkretnem primeru. Gre torej za zakonite dediče in concreto.
ZZK-1 člen 9, 36, 40, 40/3, 150, 150/2. SPZ člen 40.
večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - način pridobitve lastninske pravice - načelo pravnega prednika - načelo kavzalnosti
Z novelo ZZK-1C je bil 40. člen dopolnjen z novim tretjim odstavkom, po katerem se za zemljiškoknjižno dovolilo šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da: 1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali 2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe. Razlika med obema vrstama listin je v tem, da s posadno listino zemljiškoknjižni lastnik priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe, z listino iz 2. točke pa se nadomešča pravnoposlovni prenos. Razlika med obema načinoma pridobitve stvarne pravice pa je v tem, da je izvirna pridobitev neodvisna od pravnega prednika, zato izda takšno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, pa dejansko to ni in v posadni listini prizna dejstva priposestvovanja osebi, ki ji priznava stvarno pravico in zato dovoljuje vpis nanjo. Ko pa gre za izveden način pridobitve stvarne pravice, načela pravnega prednika ni mogoče zaobiti. Zato je zmotno stališče pritožbe, da se v primeru večkratnih prenosov, ki so opisani v listini, na podlagi katere je predlagatelj predlagal vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, lahko vmesni pridobitelji kar preskočijo.
Skladno s petim odstavkom 342. člena ZFPPIPP upnik ne more uveljavljati razveljavitve ali ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe. Čim je namreč prodajna pogodba sklenjena in kupnina plačana, mora sodišče na predlog upravitelja po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
Povezava določb drugega in petega odstavka 342. člena ZFPPIPP pokaže, da je zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožba upnika omejena le na možnost preizkusa, ali je bila prodajna pogodba s kupcem sklenjena in ali je kupec za prodano nepremičnino plačal kupnino. Z vprašanjem, ali je kupec bil predkupni upravičenec, se pritožbeno sodišče ni dolžno, niti upravičeno soočati.
ZPP člen 115, 115/2, 116-120, 224, 224/1, 292, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 32.
narok – odsotnost stranke z naroka – predlog za preložitev naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo – napoved predložitve zdravniškega potrdila – vrnitev v prejšnje stanje – ponovno odprtje obravnave – pravica do izjave – možnost obravnavanja – izločitev v korist potomcev
V trenutku, ko je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, je imelo vso potrebno zakonsko podlago, da ga opravi, ker v tistem trenutku tožnica (še) ni predložila ustreznega zdravniškega potrdila, torej ni bilo razlogov za preložitev.
Ko je sodišče prejelo tožničino zdravniško opravičilo, izdano na ustreznem obrazcu, bi moralo, glede na to, da je tožnica predložitev tega potrdila napovedala pravočasno (dan pred narokom za glavno obravnavo) in te svoje trditve takrat dokazno podkrepila v največji možni meri, ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: že končano glavno obravnavo bi lahko znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi tožničino vlogo s predloženim zdravniškim opravičilom štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071484
ZPP člen 318, 388, 388/2. OZ člen 10. ZGD-1 člen 3, 3/6.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odškodninska odgovornost – elementi odškodninske odgovornosti – nestabilna ograja – samostojni podjetnik – izbris iz poslovnega registra
Na terasi gostilne, torej na javnem kraju, lahko vsak upravičeno pričakuje, da bo ograja, ki ga zamejuje, zdržala, če se kdo nanjo prisloni ali nasloni.
nujna pot – dovolitev nujne poti – nesorazmerni stroški
Nujna pot se dovoli, če bi bila zveza z javno cesto povezana z nesorazmernimi stroški. Zakon ne določa, kakšni stroški so nesorazmerni. To je stvar sodne presoje, ki ni zgolj matematična. Izračun stroškov izdelave nujne poti na eni strani, in zmanjšanje vrednosti nepremičnine, če bi bila obremenjena z nujno potjo, sta le dva faktorja, ki vplivata na odločitev sodišča o dovolitvi ali pa zavrnitvi dovolitve nujne poti. Ta dva faktorja je mogoče oceniti v denarju. Onemogočanje ali znatno oviranje uporabe obremenjene nepremičnine je merilo, ki izrazito zahteva vrednostno presojo sodišča. Ocene v denarju v tem primeru ni mogoča.
Namen postopka za dovolitev nujne poti je v tem, da se preizkusi, ali obstajajo predpostavke za njeno dovolitev. Potrebno je ugotoviti, ali je zvezo z javno cesto sploh mogoče vzpostaviti. Če jo je, je potrebno ugotoviti, ali bi bili stroški vzpostavitve nesorazmerni.