V 3. odstavku 49.a člena ZSPJS je določeno, da se nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, določi tako, da se seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
Tožena stranka (javni zavod) pred uveljavitvijo ZSPJS ni imela sistema napredovanj, zato je napredovanja ovrednotila šele po uveljavitvi ZPSJS, in sicer z Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev, ki so bila sprejeta na podlagi 49.b člena ZSPJS.
ZDR člen 131, 161, 162, 162/1. Zdoh-2 člen 2. ZPSV člen 3.
obveznost plačila - regres – pridobitev pravice do letnega regresa – pravica do sorazmernega dela letnega dopusta – bruto - neto
Iz določb 131. in 161. člena ZDR izhaja, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in da mu mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Iz določbe prvega odstavka 162. člena ZDR pa izhaja, da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem.
Tožnica ni upravičena do plačila po višini opredeljenih neto zneskov regresa za letni dopust. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožeča stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov regresa za letni dopust odvesti davke v višini, kot bodo izhajali iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po odvodu davkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po petem odstavku 3. člena ZPSV ne plačajo).
Notarski zapis, ki vsebuje soglasje dolžnika za njegovo neposredno izvršljivost, ob čemer terjatev iz v notarskem zapisu zapisane poroštvene pogodbe še ni zapadla, predstavlja “odločbo drugega organa”, kot v prvem odstavku 257. člena ZIZ zakon opredeljuje kvalificirane listine, ki omogočajo izdajo predhodne odredbe.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik ni dokazal, da je od aprila 2008 poskusil bivati v skupni stanovanjski hiši in da mu je toženka to preprečila. Zgolj slabi odnosi med zakoncema še ne pomenijo razlogov za neuporabo solastne nepremičnine.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor
Zgolj dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da se zagovora ne more udeležiti in da ga je delodajalec dolžan preložiti. Dolžnost delodajalca v zvezi z zagovorom je le, da ga delavcu omogoči. Glede na ustaljeno ter enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, delodajalec ni dolžan vedno omogočiti zagovora oziroma ni dolžan čakati, da se delavec zagovora udeleži. Od delodajalca tudi ni utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določen termin zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR. Takšno tolmačenje pravice do zagovora ni sprejemljivo.
Tožnica (prodajalka) nakupov ni pravilno izvedla in evidentirala. Računov ni izdajala, kupnine, ki jo je prejela, ni v celoti predala v blagajno. Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka spoštovala formalne zahteve za zakonito odpoved (pravočasnost odpovedi, zagovor pred odpovedjo, obrazložitev odpovedi) in da je dokazala, da delovnega razmerja s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reintegracijo in reparacijo) ni utemeljen.
Storilec v pritožbi ni niti navajal, niti izkazal, da je sodišče prve stopnje obvestil o domnevnih napakah na strani pooblaščenega izvajalca rehabilitacijskih programov oziroma težavah, ki jih ima s pridobivanjem dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in da je zaprosil sodišče za podaljšanje roka za predložitev potrdila, kar bi nedvomno moral storiti glede na to, da je bil opozorjen na posledice neizpolnitve svoje obveznosti in glede na dejstvo, da v postopku za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zasleduje svoj interes, da se že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih toč ne izvrši, zaradi česar se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
vmesna sodba – predpostavke za odškodninsko obveznost – omejevanje konkurence – odločba Urada za varstvo konkurence – protipravno ravnanje
Sodišče je v odškodninskem sporu za škodo, nastalo zaradi nedopustnega omejevanje konkurence, vezano na odločbo Urada za varstvo konkurence, kar pomeni, da je vezano na ugotovitev, da je tožena stranka ravnala protipravno in da je podana njena odgovornost za tako ravnanje.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – usposabljanje kriminalistov - protipravnost
Tožeča stranka se je poškodovala v okviru nadaljevalnega usposabljanja kriminalistov pri izvajanju vaje vpada v objekt in prijetje storilca. Do poškodbe je prišlo, ko je tekla za markerjem, da bi ga prijela. Marker se je pred steno odrinil z nogo ter padel nazaj na tožečo stranko. Tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev za nadaljevalno usposabljanje kriminalistov. Tega usposabljanja se ne bi smela udeležiti. S tem, ko se ga je udeležila oziroma, ko jo je tožena stranka v nadaljevalno usposabljanje vključila, je tožena stranka ravnala protipravno.
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da je bila revizija dopuščena, konkretna revizija ni dovoljena.
nagrada za izum – določitev nagrade za službeni izum – spremenjene okoliščine – rebus sic stantibus
Sklenjena pogodba med delodajalcem in delavcem, s katero je določena nagrada za izum iz delovnega razmerja, zavezuje pogodbeni stranki. Višina nagrade se lahko na predlog delavca ali delodajalca spremeni le pod pogoji iz 6. člena 18. člena ZPILDR, po katerem delavec in delodajalec lahko kadarkoli predlagata spremembo višine nagrade, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile.
Tožena stranka je storitev naročila, tožeča stranka pa jo je opravila in to brez napake. Upravičena je do plačila in sicer na podlagi določila drugega odstavka 642. člena OZ. Sodišče prve stopnje se je nepravilno sklicevalo na določila o neupravičeni obogatitvi, ki pridejo v poštev, ko ni pravne podlage, ali je ta kasneje odpadla.
Tožnica zahteva plačilo odpravnine ob upokojitvi ter plačilo regresa. Ker tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen.
Tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev prevoznih stroškov, ki jih je v spornem času imela zaradi opravljanja dela za toženo stranko, tj. sklepanja življenjskih zavarovanj. Podlaga za takšno odločitev je v določbi tretjega odstavka 50. člena KP, po kateri se povrnejo delavcu tisti stroški, ki so nastali pri sklepanju zavarovanj, ti pa se izplačujejo na podlagi vsakokratnega pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže v poslovnih enoti. Po določbi 16. člena Pravilnika je zastopnik za mesece, za katere je izpolnil pričakovane rezultate, skladno s Pravilnikom upravičen do povračila prevoznih stroškov za vsako sklenjeno zavarovanje v obliki kilometrine za največ 36 prevoženih kilometrov. Stroški iz tega naslova se izplačajo zastopniku na podlagi pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže.
Obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke je verjetno izkazan. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi, iz česar izhaja verjetnost, da je upravičena do plače in drugih prihodkov iz delovnega razmerja ter povračila stroškov v zvezi z delom, zato je bila utemeljeno izdana začasna odredba prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu tožene stranke.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003318
ZP-1 člen 202, 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – preizkusna doba – tek preizkusne dobe
Preizkusna doba, ki jo sodišče določi v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, začne teči od dneva vročitve tega sklepa storilcu, saj mora ta biti seznanjen s pogoji pod katerimi je sodišče odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Vmesna odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ne postane pravnomočna, na tek preizkusne dobe ne vpliva.
Dejstvo, da tožnica kot vodja oddelka prejema nižjo plačo od podrejenih, samo po sebi še ne pomeni, da je iz tega razloga izpodbijana prevedba nezakonita.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravni akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – sodna razveza
Tožnica ima nedvomno zagotovljeno svobodo glede izražanja misli, govora in javnega nastopanja ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, vendar pa, v kolikor delavec s svojo pravico do izražanja misli preko medijev nasproti toženi stranki podaja mnenja, ki lahko delodajalcu materialno in moralno škodujejo, tudi od delodajalca ni mogoče pričakovati, da zaupanje med pogodbenima strankama ne bi bilo porušeno. Delavec se je namreč dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo, ali bi lahko škodovala poslovnim interesov delodajalca.