odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – usposabljanje kriminalistov - protipravnost
Tožeča stranka se je poškodovala v okviru nadaljevalnega usposabljanja kriminalistov pri izvajanju vaje vpada v objekt in prijetje storilca. Do poškodbe je prišlo, ko je tekla za markerjem, da bi ga prijela. Marker se je pred steno odrinil z nogo ter padel nazaj na tožečo stranko. Tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev za nadaljevalno usposabljanje kriminalistov. Tega usposabljanja se ne bi smela udeležiti. S tem, ko se ga je udeležila oziroma, ko jo je tožena stranka v nadaljevalno usposabljanje vključila, je tožena stranka ravnala protipravno.
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da je bila revizija dopuščena, konkretna revizija ni dovoljena.
Obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke je verjetno izkazan. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi, iz česar izhaja verjetnost, da je upravičena do plače in drugih prihodkov iz delovnega razmerja ter povračila stroškov v zvezi z delom, zato je bila utemeljeno izdana začasna odredba prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu tožene stranke.
ZDR člen 131, 161, 162, 162/1. Zdoh-2 člen 2. ZPSV člen 3.
obveznost plačila - regres – pridobitev pravice do letnega regresa – pravica do sorazmernega dela letnega dopusta – bruto - neto
Iz določb 131. in 161. člena ZDR izhaja, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in da mu mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Iz določbe prvega odstavka 162. člena ZDR pa izhaja, da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem.
Tožnica ni upravičena do plačila po višini opredeljenih neto zneskov regresa za letni dopust. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožeča stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov regresa za letni dopust odvesti davke v višini, kot bodo izhajali iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po odvodu davkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po petem odstavku 3. člena ZPSV ne plačajo).
Tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev prevoznih stroškov, ki jih je v spornem času imela zaradi opravljanja dela za toženo stranko, tj. sklepanja življenjskih zavarovanj. Podlaga za takšno odločitev je v določbi tretjega odstavka 50. člena KP, po kateri se povrnejo delavcu tisti stroški, ki so nastali pri sklepanju zavarovanj, ti pa se izplačujejo na podlagi vsakokratnega pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže v poslovnih enoti. Po določbi 16. člena Pravilnika je zastopnik za mesece, za katere je izpolnil pričakovane rezultate, skladno s Pravilnikom upravičen do povračila prevoznih stroškov za vsako sklenjeno zavarovanje v obliki kilometrine za največ 36 prevoženih kilometrov. Stroški iz tega naslova se izplačajo zastopniku na podlagi pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/1. ZDR člen 132.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve – odpravnina ob upokojitvi
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Njena terjatev za plačilo odpravnine je zato verjetno izkazana, izpolnjeni pa so tudi drugi pogoji iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo prepoved razpolaganja z deležem tožene stranke v družbi AB ter odtujitev in obremenitev nepremičnin.
vmesna sodba – predpostavke za odškodninsko obveznost – omejevanje konkurence – odločba Urada za varstvo konkurence – protipravno ravnanje
Sodišče je v odškodninskem sporu za škodo, nastalo zaradi nedopustnega omejevanje konkurence, vezano na odločbo Urada za varstvo konkurence, kar pomeni, da je vezano na ugotovitev, da je tožena stranka ravnala protipravno in da je podana njena odgovornost za tako ravnanje.
Tožena stranka je storitev naročila, tožeča stranka pa jo je opravila in to brez napake. Upravičena je do plačila in sicer na podlagi določila drugega odstavka 642. člena OZ. Sodišče prve stopnje se je nepravilno sklicevalo na določila o neupravičeni obogatitvi, ki pridejo v poštev, ko ni pravne podlage, ali je ta kasneje odpadla.
Storilec v pritožbi ni niti navajal, niti izkazal, da je sodišče prve stopnje obvestil o domnevnih napakah na strani pooblaščenega izvajalca rehabilitacijskih programov oziroma težavah, ki jih ima s pridobivanjem dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in da je zaprosil sodišče za podaljšanje roka za predložitev potrdila, kar bi nedvomno moral storiti glede na to, da je bil opozorjen na posledice neizpolnitve svoje obveznosti in glede na dejstvo, da v postopku za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zasleduje svoj interes, da se že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih toč ne izvrši, zaradi česar se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavarovalni zastopnik - norma - delo na terenu - povračilo stroškov v zvezi z delom
Za zavarovalnega zastopnika, ki svoje delo v pretežni meri opravlja na terenu, je kritje potnih stroškov bistveno za nemoteno opravljanje dela. 41. člen ZDR tako kot pogodba o zaposlitvi določa, da mora delodajalec delavcu, če ni drugače dogovorjeno, zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti. Tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo tožnica izpolnjevala svoje delovne obveznosti na terenu, ker sama ni izpolnila svoje obveznosti plačila potnih stroškov, ki so predstavljali 20 – 30 % tožničine mesečne neto plače (minimalne plače). Zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožnici očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, ni zakonita.
ZDR člen 72. ZGD člen 250, 250/2. ZGD-1 člen 268. ZPP člen 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – odpoklic s funkcije – nadomestilo za neizkoriščen letni dopust – odpravnina – zamudna sodba – dodatek za delovno dobo
Tožnik je imel kot član uprave tožene stranke status poslovodne osebe, zato sta se pogodbeni stranki na podlagi 72. člena ZDR lahko drugače dogovorili tudi glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in sicer za takojšnjo odpoved pogodbe o zaposlitvi, če bi prišlo do odpoklica tožnika iz razlogov, ki so navedeni v 2. odstavku 250. člena ZGD (268. člena ZGD-1) , ki je veljal v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Nadzorni svet tožene stranke je tožnika odpoklical s funkcije s takojšnjim učinkom zaradi hujših kršitev njegovih obveznosti v skladu s 286. členom ZGD-1, tožniku pa je bila zaradi odpoklica podana tudi sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima tožena stranka pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku, tožena stranka ni bila dolžna pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V sporu o pravici do odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave mora sodišče presojati, ali je bil odpoklic utemeljen (torej ali je tožnik res huje kršil svoje obveznosti, kot mu je bilo očitano v sklepu o odpoklicu). Presoja o tem je nujna za odgovor na vprašanje, ali tožniku zaradi neutemeljenega odpoklica pripada odškodnina oziroma podrejeno odpravnina, kakor je določeno v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, saj bi to lahko storilo le na podlagi ugotovitve, da tožnik ni bil odpoklican zaradi grobe kršitve obveznosti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003318
ZP-1 člen 202, 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – preizkusna doba – tek preizkusne dobe
Preizkusna doba, ki jo sodišče določi v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, začne teči od dneva vročitve tega sklepa storilcu, saj mora ta biti seznanjen s pogoji pod katerimi je sodišče odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Vmesna odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ne postane pravnomočna, na tek preizkusne dobe ne vpliva.
odpravnina – odpoved s ponudbo nove pogodbe – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine, če je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca ali zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas in delavec tako pogodbo o zaposlitvi tudi sklene. V primeru, da delavec sklenitev take pogodbe odkloni, pa razbremenitve plačila odpravnine sploh ni.
Ker je dogovarjanje tožene stranke z drugo družbo o zaposlitvi tožnika ostalo le v fazi dogovorov, tožniku pa pogodba o zaposlitvi do konca odpovednega roka ni bila ponujena, je tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo odpravnine utemeljen.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik ni dokazal, da je od aprila 2008 poskusil bivati v skupni stanovanjski hiši in da mu je toženka to preprečila. Zgolj slabi odnosi med zakoncema še ne pomenijo razlogov za neuporabo solastne nepremičnine.
Notarski zapis, ki vsebuje soglasje dolžnika za njegovo neposredno izvršljivost, ob čemer terjatev iz v notarskem zapisu zapisane poroštvene pogodbe še ni zapadla, predstavlja “odločbo drugega organa”, kot v prvem odstavku 257. člena ZIZ zakon opredeljuje kvalificirane listine, ki omogočajo izdajo predhodne odredbe.
Tožnica zahteva plačilo odpravnine ob upokojitvi ter plačilo regresa. Ker tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen.
Dejstvo, da tožnica kot vodja oddelka prejema nižjo plačo od podrejenih, samo po sebi še ne pomeni, da je iz tega razloga izpodbijana prevedba nezakonita.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 168, 168/1, 339, 339/2-14, 350, 350/2, 366, 366/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodnih taks – zavrženje predloga – obrazložitev sklepa – nepopolna izjava o premoženjskem stanju – absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke izpolnjena nepopolno, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti.
plačilo razlike v plači – krupjeji – napitnina – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – predhodno vprašanje – delitev napitnine
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja ne more biti le predhodno vprašanje v postopku odločanja o vtoževanih razlikah v plači, ampak bi morali tožniki za to postaviti ustrezen zahtevek. Ker tega niso storili, do vštevanja obdobja, ko so delali kot s.p., ki bi jim morda prinesel višji plačni razred, niso upravičeni.
Pravilna interpretacija PKP v delu, ki ureja faktor napitnine in določa, da je ta odvisen tudi od delovnega staža delavca med drugimi delovnimi mesti tudi na delovnem mestu krupjeja, terja, da se tudi obdobje tožnikov, ko so za toženo stranko opravljali delo kot s.p. pri izračunu faktorja napitnine upošteva, saj „delovnega staža“ ne gre enačiti z „delovnim razmerjem“.