Ker je strošek nakupa obrazca ugovora izkazan z računom z dne 31.7.2012 nastal že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je ob vložitvi ugovora dne 1.8.2012 bila znana tudi njegova višina, bi ga moral dolžnik priglasiti že v ugovoru. Ker pa ga je priglasil šele z vlogo 28.9.2012, mu ga sodišče prve stopnje kot prepozno priglašenega ne bi smelo priznati.
avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – razlaga splošnih pogojev - dejanska vrednost zavarovane stvari – osnova za ugotavljanje višine škode - izvedenec avtomobilske stroke – pravno vprašanje
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ker ni angažiralo izvedenca avtomobilske stroke, saj je sporno vprašanje, to je vprašanje o tem, kaj je osnova za ugotavljanje višine škode, pravno vprašanje. Pravna vprašanja pa rešuje sodišče in ne izvedenec.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – zavrženje tožbe – objektivna identiteta zahtevka – dejanska podlaga zahtevka - ekvivalenčna teorija
V obravnavani zadevi je tožnik utemeljeval svoj zahtevek na drugačnem dejstvenem substratu (tudi) na dejstvih, ki so nastala po pravnomočnosti sodbe V P 201/92, zato ima pritožba prav, ko opozarja, da dejanski temelj obravnavanega zahteva s sodbo V P 201/92 ni mogel biti zajet in je s tem bistveno drugačen od dejanskega temelja zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek vsebinsko presojati.
nujna pot preko stopnišča – potreba potna zveza – nesorazmerni stroški – oblika redne rabe zemljišča
Oblika rabe določa tudi kvaliteto povezave, ki je zanjo potrebna. Povezave so namreč lahko različne, pa tudi sama pot je lahko različna. Povedano drugače: poleg presoje, ali je določeno povezavo mogoče vzpostaviti brez nesorazmernih stroškov, je ob pritrdilnem odgovoru potrebna tudi presoja, ali je takšna povezava, upoštevajoč redno rabo nepremičnine, tudi kvalitetna do te mere, da jo je mogoče šteti kot „potrebno povezavo“.
Pojem redne rabe v zakonu ni določen, ampak gre za pravni standard, ki ga oblikuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč okoliščine primera. V konkretnem primeru gre pri nepremičnini, ki nujno pot potrebuje, za stanovanje, v katerem predlagatelj živi in v njem vsakodnevno zadovoljuje svoje stanovanjske potrebe. Takšna oblika rabe določa tudi kvaliteto povezave, ki je zanjo potrebna.
nepremoženjska škoda – strah – duševne bolečine - deljena odgovornost
V primeru, ko strah ne izzveni, se, gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira kot omejitev na področju življenjske aktivnosti, ki povzroča duševne bolečine.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje
izpraznitev in izročitev nepremičnine – nezakonita uporaba stanovanja – bivanje v hiši do preklica – prekarij – sklenitev najemne pogodbe – pisna pogodba – uporaba hiše brez pravnega naslova
Odkar je tožnica prepovedala nadaljnje bivanje, toženci hišo uporabljajo brez pravnega naslova. Najemne pogodbe s tožnico namreč niso sklenili.
Najemna pogodba se sklene v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična.
Med pravdnima strankama ni nastalo najemno razmerje, ampak je šlo zgolj za prekarij. Ker čas bivanja tožencev v hiši očitno ni bil vnaprej določen oziroma omejen, je tožnica smela tožencem kadar koli prepovedati nadaljnjo uporabo sporne nepremičnine.
razžalitev dobrega imena in časti – razžalitev – protipravnost izjav – osebna prizadetost – objektivno žaljivo ravnanje – pravni standard
Za presojo protipravnosti toženkinih izjav ni pomembno, ali je bil tožnik z izjavama osebno prizadet, pač pa je odločilno, ali sta izjavi žaljivi v očeh povprečnega bralca.
spor majhne vrednosti – odločanje brez naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov
Ko sodišče odloča brez naroka, ker je dejansko stanje nesporno, je logična posledica, da se dokazi ne izvajajo, ker štejejo navedbe tožeče stranke za nesporne.
preživnina – določitev preživnine – preživljanje otroka po njegovi polnoletnosti – namen preživnine
Tožnice se ne sme (in se je tudi ne da) prisiliti v to, da bi preživnino (sodno) terjala tudi od očeta, vendar je njeno preživljanje tudi njegovo breme, kar logično vpliva na višino obveznosti toženke iz tega istega naslova.
Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje, torej da se mu lahko posveti in ga uspešno konča. Če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), bi to izničilo namen preživnine (ogrozilo bi uspešen zaključek šolanja).
pogodba o leasingu – pogodba o poroštvu – odstop od pogodbe – prodaja vozila – ustrezna kupnina – vrednost vozila
Pri pogodbi o lizingu je lizingodajalec tisti, ki je dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je njegova dolžnost, da poskrbi za natančen opis prevzetega vozila v prevzemnem zapisniku.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074567
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-1, 36, 36/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 278, 278/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24.
vpis novega zastopnika – ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave – obrazložitev sklepa o odpoklicu – razlogi za odpoklic posameznega člana uprave – pravni interes za pritožbo
Zakonski vsebini sklepa nadzornega sveta o odpoklicu pritožnika je zadoščeno že, če je v njem naveden eden od zakonskih razlogov za njegov odpoklic, podrobnejša obrazložitev tega razloga pa vsebovana v samem zapisniku seje nadzornega sveta ob obravnavi konkretnejših razlogov za odpoklic.
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu in imenovanju predsednika uprave ima korporacijskopravne učinke v razmerju med predsednikom uprave in družbo – subjektom vpisa v sodni register in je kot tak tudi relevanten za postopek vpisa v sodni register. Vprašanje (ne) obstoja v sklepu navedenega odpoklicnega razloga pa je relevantno le v morebitno sproženem postopku pritožnika za uveljavljanje odškodnine oziroma odpravnine zaradi morebiti neutemeljenega odpoklica s funkcije predsednika uprave.
Po izdaji sklepa o ločitvi, ko mora sodišče opraviti tudi popis in cenitev zapuščine, je upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka in v takšnem primeru bo moralo zapuščinsko sodišče zapuščinski postopek prekiniti, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju je namreč omejena le na tisto premoženje, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
OZ člen 287, 455. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 58.
mednarodna prodaja blaga - sklenitev prodajne pogodbe - rok za plačilo kupnine - dogovor o roku in načinu plačila - pravila o vračunanju izpolnitve - uporaba dunajske konvencije
Ker gre za spor iz gospodarske prodajne pogodbe, katerega stranki sta članici EU, ki sta ratificirali Dunajsko konvencijo, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je Dunajsko konvencijo uporabilo kot materialno pravo v tem sporu. Iz vsebine navedb pravdnih strank namreč ni razvidno, da bi izključili uporabo Dunajske konvencije.
Stranki sta se z aneksom dogovorili o višini terjatve tožeče stranke kot o načinu in roku plačila, katerega pa je tožena stranka bistveno kršila.
spor iz razmerij med starši in otroki – sestavine tožbe – popolna tožba – individualizacija zahtevka – izpodbijanje očetovstva – nujno sosporništvo – procesna aktivnost sodišča
Za popolnost vloge ni potrebno opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, ampak le tista dejstva, ki zahtevek individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od drugih.
izvršiteljev obračun terjatve – zahteva za sodno odločanje o obračunu terjatve
Iz zapisnika o prevzemu vozila, dokumentacije in opreme z dne 3.2.2011 izhaja zgolj dejstvo, da je dne 3.2.2011 dolžniku bilo s strani upnikovega pooblaščenca zaseženo osebno vozilo, ki je bilo predmet leasinga. Zapisnik pa ne dokazuje pritožnikovih pavšalnih trditev, da je to vozilo upnik prodal za 18.000,00 EUR in se iz tega zneska v celoti poplačal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le tista plačila in v tistih zneskih, kot izhajajo iz spisovnega gradiva.
Če bi se pokazalo, da dolžnik od upnikove pokojnine odteguje zneske po nepristni upravni izplačilni prepovedi (o tem je namreč mogoče dvomiti, če na listini ni lastnoročnega dolžnikovega podpisa, ni pa bila ta pomanjkljivost odpravljena), je iz vsebine upnikovega predloga mogoče ugotoviti tudi verjetnost obstoja terjatve, ki se izraža v podanem zahtevku po prenehanju odtegovanja zneskov od pokojnine in nakazovanje le-teh tretji osebi.