umik pritožbe – plačilo sodne takse – način plačila – pravočasno plačilo sodne takse – uporaba ZST-1 – uporaba ZST – izdaja plačilnega naloga – opomin
ZST je postopek izterjave neplačane takse urejal drugače kot veljavni ZST-1. Med drugim ni predvideval izdaje plačilnega naloga, temveč je sodišče v primeru neplačila sodne takse ob njeni zapadlosti, stranko, ki jo je plačilo bremenilo, na plačilo opozorilo z opominom, v katerem ji je določilo rok, v katerem mora poravnati sodno takso, povečano za takso za opomin.
V primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev, se plačilo šteje za pravočasno, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka iz plačilnega naloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica storila v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (da je na delovnem mestu vpričo strank uporabljala telefon za lastne potrebe, da ni izvajala čiščenja lokala med izmeno in po njej, da ni obnavljala zalog v hladilniku in šanku, in da je na delovnem mestu uživala alkoholne pijače), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tudi sicer teža tožnici očitanih kršitev, še zlasti upoštevajoč njihovo časovno in tudi siceršnjo neopredeljenost, ni takšna, da bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – vodilni delavec
Tožnik ni imel statusa poslovodne osebe v smislu določbe 72. člena ZDR, temveč le status vodilnega delavca, zato mu je pogodba o zaposlitvi lahko prenehala le iz razlogov in način kot določa ZDR, kar je bilo izrecno določeno tudi v prvem odstavku 14. člena pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi mimo zakonskih določil o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, to je z ugotovitvenim sklepom, da se mu pogodba o zaposlitvi odpoveduje zaradi prenehanja mandata predsednice uprave, je odpoved pogodbe nezakonita.
Če korist nastane na veljavni pravni podlagi, ne gre za neupravičeno obogatitev.
Pravni temelj za pridobitev kupnine je prodajna pogodba, s katero se je toženec zavezal proti plačilu kupnine na kupca prenesti lastninsko pravico. Podlago za prodajo parcele pa predstavlja vknjižena lastninska pravica, ki jo je toženec pridobil ex lege od svojega pravnega prednika na podlagi dedovanja.
Pisnost najemne pogodbe glede stanovanjske hiše je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerega bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.
Za prenehanje najemne pogodbe ne zadošča obstoj odpovednih razlogov, temveč je potrebna tudi odpoved ali tožba.
tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev – napotitveni sklep - pravni interes ločitvenega upnika – neposestna zastavna pravica
Sodišče prve stopnje, potem ko je samo ugotovilo, da je napotitveni sklep postal pravnomočen, ni imelo več pravice vsebinsko odločati o obstoju pravnega interesa za vložitev tožbe, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno, čeprav dejansko na škodo tožeče stranke, ki je z opustitvijo pritožbe zoper nezakonit napotitveni sklep stečajnega sodišča, nase prevzela breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja ločitvene pravice, pridobljene z neposredno izvršljivo notarsko listino in z vpisom v evidenco neposestnih zastavnih pravic.
ZIZ člen 260, 261. ZFPPIPP člen 19, 132, 132/3-2, 280. SPZ člen 128.
ločitvena pravica – zastavna pravica na denarnih sredstvih pri banki – predhodna odredba
Za prepoved organizaciji za plačilni promet po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ zakon res ne uporablja pojma “rubež”, kot pri premičninah, denarnih terjatvah in drugih premoženjskih oziroma materialnih pravicah po 1. do 3. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ. Vendar po mnenju literature tudi ukrep prepovedi organizaciji za plačilni promet, da izplača blokirani znesek dolžniku ali tretji osebi po njenem nalogu, pomeni rubež terjatve in pomeni nastanek zastavne pravice, kar utemeljeno vseskozi zatrjuje tožeča stranka. Da prepoved organizaciji za plačilni promet pomeni zastavno oziroma ločitveno pravico, tožeča stranka v pritožbi dodatno pravilno utemeljuje s povezovanjem 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ z 261. členom ZIZ.
Po določbi točke f 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom. V konkretnem sporu ne gre za spor o kadrovski štipendiji med delodajalcem in študentom, temveč je tožena stranka štipenditor, ne pa delodajalec. Tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po določbi točke f 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, prav tako pa ni podana stvarna pristojnost socialnega sodišča, ki sodi v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in štipendij za nadarjene (točka 3.c. 1. odstavka 7. člena ZDSS-1). Ker tožeča stranka s tožbo zahteva razveljavitev upravnega akta - sklepa tožene stranke (štipenditorja), s katerim je le-ta prekinila pogodbo o štipendiranju in zahtevala vračilo prejetih štipendij, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča v tem sporu, ampak pristojnost upravnega sodišča.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39, 42, 43.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ker je bila tožnica ugotovljena za presežno delavko na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev, ki ni pravilno upošteval kriterijev za določitev presežnih delavcev (tožničin sodelavec ni bil točkovan, čeprav bi moral biti, temveč je naveden kot varovan delavec), je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, že iz tega razloga nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - diskriminacija
ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odstavka 88. člena sicer res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 81. člena ZDR. Ta namreč določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
vojska – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Dejansko opravljanje druge formacijske dolžnosti kot tiste, ki je bila podlaga za določitev plače, ne predstavlja temelja za spremembo odločbe o prevedbi plače.
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno sicer razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
Rok za plačilo sodne takse je določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka. Plačilo sodne takse za pritožbo je določeno kot procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka, zato se z iztekom prekluzivnega zakonskega roka za plačilo sodne takse po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je bila pritožba umaknjena.
Toženec je samostojni podjetnik posameznik, zato zanj glede vročanja velja določba 3. odstavka 139. člena ZPP. Ta določa, da se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Tožba je bila tožencu vročena tako, da je bilo v hišnem predalčniku na naslovu, ki je bil kot sedež vročanja v času vročanja vpisan v poslovnem registru Slovenije, puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, da naj pisanje dvigne v roku 15 dni. Toženec tega ni storil, zato mu je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku na istem naslovu. S tem je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena.
V skladu z drugim odstavkom 112. člena ZDR je delavec, ki poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka (četrta alineja prvega odstavka 112. člena ZDR določa, da delavec lahko poda izredno odpoved, če mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku) upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ta odpravnina pa za delavce, ki so bili pri delodajalcu zaposleni več kot 1 leto in manj kot 5 let, znaša eno petino osnove, ki jo predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo delavec prejel, če bi delal, v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo.
Ni sporno, da je tožeča stranka na teh nepremičninah v prihodnosti želela zgraditi bencinski servis, kar je v pogodbi tudi razkrila, vendar pa ta njena želja oziroma namera predstavlja zgolj interes – nagib, ki ga s pogodbo skuša uresničiti. Po določilu 40. člena OZ pa nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost, zato tožeča stranka iz teh razlogov pogodbe v že realiziranem delu ne more razvezati.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje – preživnina – stiki v korist otroka
Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zaradi katerega bi bila omejitev stikov med tednom otroku v korist, ta razlog pa tudi ne more biti dosedanje neizvrševanje stikov s strani toženca, saj stikov sodišče ne določa (le) v korist roditelja, pač pa predvsem zaradi koristi, ki jih stiki prinašajo otroku.
dokaz z zaslišanjem strank – pravica do dokaza – pravica do izjavljanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pasivni družbenik – obrazloženost ugovora – trditve in dokazi
Zgolj dejstvo, da je dolžniku bila odvzeta prostost, samo po sebi ne dokazuje, da ni mogel vplivati na poslovanje družbe, zato zgolj zatrjevanje, da je bil v zaporu, ob odsotnosti trditev in dokazov, da si je kakorkoli aktivno prizadeval preprečiti izbris družbe iz sodnega registra, ni zadosten in pravno relevanten razlog, zaradi katerega bi dolžnika ne zadele pravne posledice izbrisa družbe.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
V zadevi, ki teče pred sodiščem splošne pristojnosti, je tožbeni zahtevek vložen zoper drugi toženi stranki, pa tudi vprašanje odgovornosti toženih strank v zadevi, ki teče pred sodiščem splošne pristojnosti, ni predhodno oziroma rešitev tega vprašanja ne more vplivati na pravilnost odločitve v tem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva plačilo odškodnine zoper delodajalca. Postopek se nadaljuje, ko odpade razlog za prekinitev. Ker v obravnavanem primeru sploh ni bilo zakonsko predvidenih razlogov za prekinitev postopka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek nadaljuje in da se ne čaka na rešitev spora med tožnikom in drugima dvema toženkama.