neupravičena obogatitev - pogodba o naročilu - pogodba o posredovanju potovanja - odgovornost ladjarja in turistične agencije - odgovornost za neuspelo potovanje
Pravdni stranki nista nastopali v vlogi prodajalca oziroma kupca križarjenja. Med njima pa ni bila sklenjena niti pogodba o posredovanju potovanja. Takšna opredelitev je napačna zato, ker ne gre za razmerje med turistično agencijo in potnikom (temveč za dve turistični agenciji). Določba, po kateri agencija potniku odgovarja za izpolnitev oseb, ki izvršujejo s potovanjem povezane storitve, v obravnavanem primeru zato ne pride v pošev.
STEČAJNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074529
ZFPPIPP člen 34, 34/3, 34/4, 362. OZ člen 86, 86/1, 87, 193. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo osebo - sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke - plačilo provizije - ničen pravni posel - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - priznana terjatev - učinek pravnomočnosti
Ker je bilo tožeči stranki prepovedano skleniti Sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke, zakon pa tako dejanje s posebno ureditvijo o zapovedani prepovedi ravnanja izvzame iz dejanj, ki so izpodbojna, pomeni, da je sporazum, s katerim je bila prepoved kršena, ničen.
Terjatev, ki je v stečajnem postopku dokončno priznana, je ugotovljena in je na njeni podlagi upnik upravičen do plačila po pravilih, ki jih določa poseben zakon. Po tem, ko je terjatev ugotovljena v stečajnem postopku, zaradi učinkov doseženih v stečajnem postopku, upnik v pravdi nima pravice zahtevati, da se ista terjatev še enkrat ugotovi v pravdnem postopku (učinek res iudikata).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - postopek pred odpovedjo s strani delodajalca
Pri interpretaciji določbe 83. člena ZDR o postopku pred odpovedjo s strani delodajalca, je potrebno upoštevati, da ne gre za formaliziran postopek, še toliko bolj pa to velja za fazo seznanitve delodajalca s kršitvijo. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da naslov 83. člen ZDR „postopek pred odpovedjo s strani delodajalca“ ne pomeni, da bi moral delodajalec izvajati kakšen postopek s formalnimi odločitvami ter z vsemi procesnimi zagotovili in roki. Izpovedbe prič o poteku sestanka zato ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074532
ZIZ člen 272. ZOR člen 1083.
začasna odredba – bančna garancija na prvi poziv – zloraba bančne garancije – izpolnitev garancijskih pogojev – vpliv postopka prisilne poravnave na unovčitev bančne garancije
Pri bančnih garancijah „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ banka prevzame samostojno zavezo, da pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplača dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Prepoved izplačila po takšni garanciji je utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.
Banka je dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije, četudi je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je pri izpolnjevanju garancijske obveznosti upravičencu garancije vezana le na garancijske pogoje. Stališče pritožnika, da pogodbena kazen lahko zapade v plačilo le pod pogoji prisilne poravnave, je zato zmotno.
podjemna pogodba - skrita napaka – odgovornost za sodelavca – obvestilo o napaki – odprava napake
Če je za napako odgovoren nekdo, ki mu je izvajalec zaupal izvedbo del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega. To je skladno z določbo 629. člena OZ, da podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla, je pa zanj še naprej odgovoren naročniku in skladno s 630. členom OZ, da podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil. Seveda je podjemnik skladno z 239. členom OZ dolžan podizvajalcu kot svojemu pogodbenemu partnerju omogočiti, da najprej sam odpravi napako, če pa podizvajalec tega ne stori, jo je dolžan v razmerju do svojega naročnika odpraviti sam, od podizvajalca pa ima skladno s 243. členom OZ pravico zahtevati povračilo navadne škode v višini stroška odprave napake.
Skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se prvi toženki (pravni osebi) kot subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Če vročitev ni opravljena na naslovu, navedenem v registru, kot v obravnavanem primeru, ni mogoče šteti, da je prišlo do pravilne vročitve tožbe v odgovor, zato niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
stvarna pristojnost – izključna pristojnost – vrednost spornega predmeta – obligacijskopravni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
V konkretnem primeru tožeča stranka poleg tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja stvarne služnosti, vlaga tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar predstavlja obligacijskopravni zahtevek, za katerega se stvarna pristojnost sodišča določa po vrednosti spornega predmeta. Le ta v konkretnem primeru presega 20.000,00 EUR, zato je podana pristojnost okrožnega sodišča.
predhodna odredba – obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – objektivna nevarnost – trditveno in dokazno breme upnika – ocena dolžnikovega gospodarskega položaja – izdaja več predhodnih odredb
Z utemeljitvijo nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve le z delom bilančnih podatkov in podatkom o blokadi računa brez presoje, ali je upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe zatrjeval vsa relevantna dejstva, torej vse relevantne podatke iz predložene bilance stanja in bonitetne ocene, ki jih je treba primerjati in medsebojno primerjati, dolžniku ni mogoče naložiti bremena zatrjevanja in dokazovanja dejstev, s katerimi bi konkretno izpodbijal ugotovitev dejstev, ki naj bi pomenila izpolnitev pogoja za izdajo predhodne odredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068851
ZPP 151, 151/1, 154, 154/2, 158, 159, 159/1, 286b. OZ člen 921, 1050, 1051, 1051/1.
zavarovalna pogodba – AO+ zavarovanje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zlom reber – zlom ključnice – stroški postopka – delno plačilo – delni umik – sodna poravnava
Oškodovanec je v škodnem dogodku utrpel zlom reber in zlom ključnice. Pravična denarna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) znaša 19.5000 EUR.
hipotekarni dolžnik – ugovor tretjega – predlog tretjega za odlog izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je bila hipoteka na polovici nepremičnine, ki je predmet izvršbe, vknjižena v zemljiški knjigi 30.11.2009, pritožnik pa je lastninsko pravico na obremenjeni polovici te nepremičnine pridobil 9.9.2010, ko je bil na podlagi razdružilne pogodbe z dne 28.4.2010 vknjižen kot izključni lastnik te nepremičnine, je s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika in bi moralo prvostopenjsko sodišče njegov ugovor obravnavati kot ugovor dolžnika in glede na dopustne ugovorne razloge, ki bi pritožniku šli kot dolžniku.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu – pogodba v korist tretjega - načelo vestnosti in poštenja
Po materialnem pravu tožeča stranka ne more zahtevati od tožene stranke plačila iz kasneje dolgovane vsote, ker te v trenutku zahteve tožena stranka (še) ni dolgovala S. d. d. V zakonu ni dolžnosti naročnika – tožene stranke evidentirati podizvajalčevo zahtevo in jo realizirati po tem, ko v plačilo dospejo poznejše terjatve glavnega izvajalca do naročnika. To pomeni, da tudi če pozneje dospe nova terjatev glavnega izvajalca do naročnika, naročnik ne sme v zvezi s poznejšo oziroma drugo terjatvijo glavnega izvajalca poplačati podizvajalca.
ZIZ člen 107, 107/4, 111, 112, 114, 115, 120, 120/3.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenos terjatve v izterjavo – sklep o prenosu – pritožba dolžnikovega dolžnika
Dolžnikovemu dolžniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njegove pravice in pravne interese.
tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev – napotitveni sklep - pravni interes ločitvenega upnika – neposestna zastavna pravica
Sodišče prve stopnje, potem ko je samo ugotovilo, da je napotitveni sklep postal pravnomočen, ni imelo več pravice vsebinsko odločati o obstoju pravnega interesa za vložitev tožbe, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno, čeprav dejansko na škodo tožeče stranke, ki je z opustitvijo pritožbe zoper nezakonit napotitveni sklep stečajnega sodišča, nase prevzela breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja ločitvene pravice, pridobljene z neposredno izvršljivo notarsko listino in z vpisom v evidenco neposestnih zastavnih pravic.
V skladu z 2. odstavkom 334. člena ZPP stranka lahko umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Pritožbeno sodišče v tej zadevi o pritožbi še ni odločilo, zato je izdalo ugotovitveni sklep o tem, da je tožena stranka umaknila pritožbo.
Po določbi točke f 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom. V konkretnem sporu ne gre za spor o kadrovski štipendiji med delodajalcem in študentom, temveč je tožena stranka štipenditor, ne pa delodajalec. Tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po določbi točke f 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, prav tako pa ni podana stvarna pristojnost socialnega sodišča, ki sodi v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in štipendij za nadarjene (točka 3.c. 1. odstavka 7. člena ZDSS-1). Ker tožeča stranka s tožbo zahteva razveljavitev upravnega akta - sklepa tožene stranke (štipenditorja), s katerim je le-ta prekinila pogodbo o štipendiranju in zahtevala vračilo prejetih štipendij, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča v tem sporu, ampak pristojnost upravnega sodišča.
obveznost plačila – plačilo za delo – minimalna plača - pogoji za postopen prehod na določeno višino minimalne plače - način prehoda na določeno višino minimalne plače
Uporaba določb ZMinP o postopnem prehodu na z zakonom določeno višino minimalne plače, pri toženi stranki ne pride v poštev, ker za tak prehod ni bil izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 9. člena ZminP, ki določa, da se je delodajalec po tem zakonu v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona dolžan posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če tega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka o postopnem prehodu na minimalno plačo ni sklenila pisnega sporazuma z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka je obstoj takšnega sporazuma sicer zatrjevala in ga celo predložila, vendar toženec ni dokazal, da bi bil sporazum v resnici sklenjen v skladu z ZMinP in ZSDU, saj iz dokaznega postopka izhaja, da se zbor delavcev v resnici sploh ni sestal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravica do zagovora – zagovor – preložitev – bolniški stalež
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da v nekaterih primerih (npr. daljši bolniški stalež) od delodajalca ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje, kljub temu, da se delavec opravičeno ne odzove vabilu na zagovor, saj bi takšna preložitev glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved preprečila možnost takšne odpovedi. V takšnih primerih gre za okoliščino, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor, oziroma da datum že določenega zagovora preloži, kar pa je eden od zakonskih razlogov, na podlagi katerega od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
umik pritožbe – plačilo sodne takse – način plačila – pravočasno plačilo sodne takse – uporaba ZST-1 – uporaba ZST – izdaja plačilnega naloga – opomin
ZST je postopek izterjave neplačane takse urejal drugače kot veljavni ZST-1. Med drugim ni predvideval izdaje plačilnega naloga, temveč je sodišče v primeru neplačila sodne takse ob njeni zapadlosti, stranko, ki jo je plačilo bremenilo, na plačilo opozorilo z opominom, v katerem ji je določilo rok, v katerem mora poravnati sodno takso, povečano za takso za opomin.
V primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev, se plačilo šteje za pravočasno, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka iz plačilnega naloga.
ZFPPIPP člen 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-2, 278, 278/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element – subjektivni element – zamude pri plačilih
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka plačevala v primeru zamude tudi zamudne obresti za čas zamude, ne zadošča še za oceno, da je na podlagi te okoliščine tožena stranka imela zadosten razlog za sklepanje, da se je stanje plačilne nesposobnosti uspešno saniralo.
odškodnina zaradi žalitve časti ali širjenje neresničnih trditev – protipravno ravnanje – glasovanje za sklep – odgovornost člana organa pravne osebe – odgovornost člana nadzornega sveta zaradi sprejetja sklepa nadzornega sveta
Poseg v osebnostne pravice naj bi predstavljalo (interno) glasovanje za sklep oziroma vsebina tega sklepa, pri čemer niti glasovanje za sklep niti konkretni sklep sam – vsebinsko, ne pomeni negativne vrednostne ocene o tožnikovem delu.
Tožnik kot direktor javnega podjetja je po položaju sodil v krog t. i. relativno javnih oseb. Človek, ki se odloči za javno funkcijo/nastopanje, vzbuja večji interes javnosti, zato mora to vzeti v zakup, teža te okoliščine pa je odvisna tudi od tega, za kakšno stopnjo javne funkcije gre. Večina primerov iz (ustavno) sodne prakse se sicer nanaša na tehtanje pravice posameznika in pravice javnosti do obveščenosti, pri čemer so kršitve v teh primerih večinoma storjene s tiskom, a tam zavzeta materialnopravna stališča veljajo še toliko bolj za to zadevo, ko naj bi poseg v osebnostne pravice predstavljalo (interno) glasovanje za sklep oziroma vsebina tega sklepa, pri prvem tožencu pa še posredovanje vsebine tega sklepa medijem.
Član organa pravne osebe za razliko od delavca pravne osebe ne more osebno odgovarjati. Če ima oškodovanec pri škodi, ki jo povzroči delavec pravne osebe, v primeru, da je ta ravnal namerno ali iz hude malomarnosti, možnost, da odškodnino terja tudi neposredno od njega, pa v primeru, da gre za škodo, ki jo je povzročil član organa te pravne osebe, oškodovanec te možnosti nima.