OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068878
ZD člen 142, 142/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti dediča – vrednost podedovanega premoženja – uveljavljanje ugovora prenehanja obveznosti v pravdi – zapis pogoja v izreku sodbe
Dedičeva odgovornost ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih obveznosti presega vrednost podedovanega premoženja. Prav tako njegova obveznost ne preneha že s tem, ko je do določene višine obsojen na plačilo. Odgovornost tožene stranke bo prenehala, ko bo dejansko poplačala upnike do višine podedovanega premoženja. Pri poplačilu ima prednost tisti upnik, ki bo prvi dosegel dejansko plačilo, ne pa tisti, ki prvi doseže obsodilno sodbo za plačilo.
Pravna teorija in tudi sodna praksa napotujeta na zapis pridržka oziroma pogoja, da je dedič (tožena stranka) dolžan izpolniti obveznost le v mejah omejene odgovornosti za dolgove zapustnika, v izrek sodbe, v položaju, ko dedič ugovarja, da njegove odgovornosti ni več, hkrati pa ob zaključku glavne obravnave ni mogoče ugotoviti, koliko je še razpoložljive zapuščine (ker je npr. hkrati v teku več izvršb), ko je torej praktično nemogoče določno razčistiti meje odgovornosti že v pravdnem postopku.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068846
ZOZP člen 7, 21. OZ člen 142, 142/4, 151, 152, 152/4. ZPP člen 8.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odvzem vozila s strani nepooblaščene osebe – odgovornost staršev za otroke – odgovornost imetnika nevarne stvari – uporaba vozila s strani mladoletnika – dokazna ocena
Ker je v konkretnem primeru dokazni postopek pokazal, da toženka vozila ni prostovoljno izročila v uporabo svojemu mladoletnemu sinu, ni prišlo do kršitve zavarovalne pogodbe, zato je regresni zahtevek zoper njo na tej podlagi neutemeljen.
Ker toženka vozila ni zaupala v uporabo svojemu sinu, ni podana odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo, ki nastane od nje. Ker je bilo toženki vozilo brez njene krivde odvzeto na protipraven način, za povzročeno škodo ne odgovarja.
meje preizkusa sodbe prve stopnje – navedba pritožbenih razlogov – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ustavitev postopka – umik dela tožbenega zahtevka
Postopek je bil zaradi umika dela tožbenega zahtevka tožeče stranke deloma ustavljen, kar je v korist pritožnice - tožene stranke, zato ne obstaja njen pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.
S trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe je mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ), ne pa tudi predloga za obnovo postopka. Razlog je v tem, da zaradi napake pri vročanju ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva in zato odločba ni mogla postati pravnomočna. Obnova postopka je na drugi strani ustrezno pravno sredstvo za odpravo kršitev pravice do izjave, do katerih je prišlo v postopku pred izdajo končne odločbe.
neupravičena obogatitev – predpostavke – povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda
Glede na ugotovitve, (1) da je tožnica s plačilom stroškov vzdrževanja imela izdatek, ki predstavlja prikrajšanje v njenem premoženju, (2) da je zaradi tega izdatka nastala korist za toženca, tj. možnost uporabe vode iz zajetja Izvir, ki jo je tudi izkoristil, (3) da za ta prehod premoženjske koristi ni obstajala pravna podlaga (tožnica ni bila na drugi podlagi upravičena do povrnitve stroškov) in (4) da tožnica ni privolila v opisano prikrajšanje (tožnica je želela doseči dogovor s tožencem, sprejela je sklep o načinu zaračunavanja stroškov uporabnikom, tožencu je letno izstavljala račune za povrnitev stroškov), je podlaga terjatve, katere plačilo tožnica uveljavlja v tej pravdi, podana.
pokojnikovo premoženje – predmet zapuščinskega postopka – pogodba o dosmrtnem preživljanju – vpis v zemljiško knjigo
Premoženje, s katerim je odplačno razpolagala pokojna V. V. za časa življenja in je jasno razvidno iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more biti predmet zapuščinskega postopka.
Četudi gre v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju za pravni posel, s katerim se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, a to ni razlog na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo zaključek, da sodi sporna nepremičnina v zapuščino po pokojni V. V..
preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen – zaslišanje strank
Če je bil toženec 15.6.2011, ko je bilo zdravniško potrdilo izdano, bolan in nesposoben opravljati težja in srednje težka dela, odsvetovano pa mu je bilo izpostavljanje večjim stresom in psihičnim obremenitvam, to ne pomeni, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezensko stanje, ki bi sodišču omogočalo, da narok za glavno obravnavo preloži.
Če si na podlagi pomanjkljivih trditev toženec ni zagotovil pravice do izvedbe dokaza, mu je tudi sodišče ni moglo kršiti.
pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – upoštevanje prepoznih trditev – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobrovernost
Trditve, ki niso bile podane na prvem naroku za glavno obravnavo, temveč na kasnejšem naroku, so bile podane prepozno in jih sodišče ne bi smelo upoštevati.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5, 301. ZPP člen 181, 181/2, 343, 343/1, 343/4.
pravni interes za pritožbo upnika stečajnega dolžnika – dopustnost pritožbe - zavrženje pritožbe – prenehanje terjatve v pritožbenem postopku
Da bi tožeča stranka kot upnica stečajnega dolžnika ohranila pravni interes, da se ugotovi obstoj njene terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi pravni interes, da pritožbeno sodišče meritorno odloči o njeni pritožbi, bi morala terjatev, ki jo uveljavlja v pravdi, v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijaviti v stečajnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072990
OZ člen 289, 353.
posojilna pogodba – zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe – ugovor zastaranja – dogovor o odlogu vračila posojenega denarja
Pravilen je zaključek, da tožnici ni uspelo dokazati s stopnjo prepričanja, da je obveznost zaradi dogovora toženca (dolžnika) in hčerke (upnice) zapadla v plačilo šele februarja 2005 in ne že konec avgusta oziroma najkasneje oktobra 2004, ko je toženec prejel denar.
predhodna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – slabo poslovanje – kazalniki likvidnosti – likvidnostne težave
Kazalniki likvidnosti ne kažejo, da bi se dolžnik nahajal v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti je namreč v letu 2010 znašal 1,98, v letu 2011 pa se je povečal na 2,3, pri čemer velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta likvidnosti pod 1,5.
Toženka ni podala konkretnih in obrazloženih ugovornih navedb, ki bi vzbudile dvom, da je višina vtoževane terjatve glede na (ustrezno jasna) pogodbena izhodišča za njihovo določitev kakorkoli napačna. Sestavljenost vtoževane terjatve (tako glavnice kot stranskih terjatev – obresti in stroškov) je jasno razvidna iz predloženih listin. Ker je moč sestavo vtoževane terjatve iz obeh listin relativno preprosto razbrati, ni bilo potrebe, da tožnica vsako od teh postavk »prenese« v posebne trditve, saj toženka pri obravnavanju le-teh ni bila prav v ničemer onemogočena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068875
OZ člen 50. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1, 64/2.
prodajna pogodba – pogodba s slamnatim kupcem – navidezna pogodba – veljavnost pogodbe – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom – razpolagalna sposobnost – pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, in veljavna izročitev v posest pridobitelja. Da bi bil razpolagalni pravni posel z izročitvijo veljaven, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolagalne sposobnosti izročevalca.
Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. V situaciji, ko namesto pravega kupca sklepa pogodbo t.i. slamnati kupec, bi šlo za navidezno pogodbo le v primeru, če bi prodajalec za dogovor med resničnim kupcem in navideznim kupcem vedel in je bila njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec.
nujna pot – določitev nujne poti – dovolitev nujne poti
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa, in sicer na eni strani interes lastnika tiste nepremičnine, ki nima potne povezave z javno cesto, na drugi strani pa interes lastnika tiste nepremičnine, prek katere naj bi nujna pot potekala. Prvemu se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redna raba nepremičnine, drugemu pa ustanovljena pot povzroča motnje in omejevanja.
Res je, da sta negatorni zahtevek in zahtevek na povračilo potrebnih in koristnih stroškov dobrovernega lastniškega posestnika urejena v stvarnopravnemu zakonu, vendar ne prvi ne drugi ne predstavljata zahtevka v zvezi s stvarno pravico na (ne)premičnini ali zahtevka zaradi motenja posesti.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – neznatna vrednost premoženja
Razpolaganje s premoženjem neznatne vrednosti, ne glede na to, ali je bilo odplačno ali neodplačno, ne more biti ovira za odpust obveznosti.
Sodišče prve stopnje je iz ugotovitve, da je bila vrednost poslovnega deleža, ki ga je dolžnik odtujil, 331,35 EUR, zmotno sklepalo, da je ta vrednost neznatna in da zaradi neodplačnega prenosa poslovnega deleža dolžnik ni v ničemer oškodoval upnikov.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – večstanovanjska stavba – enostanovanjska stavba – stavbe, zgrajene pred letom 2003 – upravičena oseba – zemljiškoknjižni lastnik – predlagatelj postopka
Postopek po 30. členu ZVEtL je namenjen prav čim bolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti ZLNDL). Pravica uporabe se je pridobivala ne glede na to, ali je šlo za enostanovanjsko stavbo ali za stavbo z več posameznimi deli, zato tudi sedaj ni razumnega razloga, da lastniki enostanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, ne bi imeli pravice do poenostavljenega postopka po ZVEtL, kot jo imajo pridobitelji posameznih delov stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003.
Novela ZVEtL-A je razširila krog upravičenih oseb, ki lahko zahtevajo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 30. členu ZVEtL, med drugim tudi na lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Zakonodajalec je torej dal pravico predlagati postopek za določitev pripadajočega zemljišča izrecno tudi zemljiškoknjižnemu lastniku, (ki npr. postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne more predlagati), kar kaže na to, da je želel, da se uporaba poenostavljenega postopka za odpravo neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem po 30. členu ZVEtL omogoči najširšemu možnemu krogu upravičencev.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 21. OZ člen 155, 189, 189/3, 376, 380, 381.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – premoženjska škoda zaradi neuporabe denarja – pravica do popolne odškodnine – zamudne obresti – procesne obresti
Premoženjska škoda zaradi kršite pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po ZVPSBNO se presoja po OZ-u in 4. členu in 16. členu ZVPSBNO. Ker je tožnik dokazal, da je gospodaril s svojim denarjem tako, da je redno vezal hranilne vloge na banki, zaradi predolgega sojenja pa je izkazal, da ni mogel s tem denarjem gospodariti od 1. 5. 2003 do 9. 7. 2007, ko je dolžnikov dolžnik plačal njegove plače, je izkazal s tem izgubo na zaslužku.
Na podlagi ugotovitev, da ni šlo za posebej komplicirane zadeve, da je bil tožnik aktiven in da je šlo celo za prednostne zadeve, bi zadeva morala biti rešena tako, da bi se postopek končal in tožnik prejel denar v dveh letih