izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – sklep o začetku postopka izbrisa – ugovor – sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, če ni ugovora – pritožba – upoštevni pritožbeni razlogi
Ker je razlog za izbris pravnega subjekta in sodnega registra ugotovitev, da slednji ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, domneva pa se, da je izbrisni razlog (med drugim) podan, če na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk, že samo dejstvo, da pošiljke sprejema, kar velja za konkretni primer (subjekt vpisa je vsa sodna pisanja prejel), opisano domnevo izpodbija (tako tudi sklep VSL IV Cpg 658/2011 z dne 29. 6. 2011). Po oceni sodišča druge stopnje zgolj okoliščina, da subjekt vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložil ugovora, zaradi tega pa je bil v skladu s 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdan izpodbijani sklep, še ne dopušča zaključka, da v postopku reševanja pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni mogoče ugotoviti, da je domneva iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP izpodbita. Če sodišče to okoliščino ugotovi, jo je dolžno upoštevati, saj gre za postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, za posledico pa ima izbris pravnega subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, kar je zagotovo skrajni ukrep, ki ima za posledico prenehanje gospodarskega subjekta.
Tožnik, ki je bil zaposlen kot honorarni delavec, je nepretrgoma opravljal enaka dela, kot redno zaposleni. Tožniku tožena stranka ni ponudila pogodbe o zaposlitvi, ker ni imela možnosti oziroma zaradi finančnih razlogov. Delo je opravljal osebno, po navodilih in pod nadzorom neposredno nadrejenih v organiziranem delovnem procesu. Glede na navedeno so podani vsi elementi delovnega razmerja, ki so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, zato je tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja utemeljen.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 364, 364/1, 366, 366/1, 366/1-1, 371, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7-2.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase – pritožbeni razlogi - dovoljenost pritožbe - nagrada stečajnega upravitelja - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase
Skladno z določilom 1. točke prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP je pritožbo proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase dovoljeno izpodbijati samo glede odločitve o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP. Ker pa odločitvi o odstotkih vrnitve predujma upnica ni ugovarjala, je pritožba proti temu delu prvostopenjskega sklepa nedovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
Upravitelju pripada nagrada od tistega dela unovčenega premoženja, ki se razdeli med upnike.
Stečajni upravitelj mora zaradi spoštovanja enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov, stečajni postopek voditi tako, da se stečajna masa kar najmanj obremenjuje z najrazličnejšimi stroški in stroški, ki niso potrebni za izvedbo stečajnega postopka in unovčenja posebne razdelitvene mase.
Če v izvršilnem naslovu ni bilo določeno, da mora dolžnik v primeru zamude s plačilom posameznega obroka oziroma celotnega dolga plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude do plačila, sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti.
Za sam nastanek obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti resda ni potrebna nikakršna dodatna sodna odločba, ker to obveznost določa že zakon sam, pač pa je sodna odločba, iz katere izhaja obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti potrebna, če želi upnik doseči prisilno izterjavo te terjatve v izvršilnem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076598
ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – skupni sporazum – tarifa – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – predpravdni stroški – stroški fotokopij
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so v svojem oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic.
ZPreZP v 1. členu ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline in se uporablja le v pogodbenih razmerjih med upniki in dolžniki. V konkretnem primeru pa je tožbeni zahtevek usmerjen ravno proti toženi stranki, ki pogodbe ni sklenila.
ZSPJS člen 16, 17, 18, 19, 20. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1.
javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene
Sodišče je pri preizkusu pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, ki so predpisani v Prilogi III Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Zaradi tega v postopku dokazovanja večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, ki pozna strokovno delo organa.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077713
ZASP člen 130, 147, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 168/5. ZPP člen 311. ZPreZP-1 člen 14, 14/1.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa Zavoda – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost dajatve – predpravdni stroški – stroški izterjave
Skupni sporazum mora obsegati tudi tarifo in med drugim okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti. Pri oblikovanju tarife so pogodbene stranke skupnega sporazuma v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Ta je, da lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Plačevanje ali neplačevanje nadomestila pa ni ta okoliščina.
Tožeča stranka mora del nadomestila, ki ga izterja od uporabnikov za javno priobčitev fonogramov, nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, med katere sodijo tudi predpravdni stroški.
ZASP člen 80, 80/2, 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 158,158/2, 168, 168/2, 168/3. OZ člen 168, 169, 190, 198.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – enotna tarifa – civilna kazen – neupravičena obogatitev – škoda zaradi iskanja kršitelja
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ustrezna pravica je prenesena, če uporabnik položi znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija. Če pa se šteje, da je bila pravica prenesena, potem pač ni mogoče govoriti o kršitvi pravice in tudi ni nobenega vsebinskega razloga za morebitno drugačno tarifo kot za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo. Ista tarifa potem velja tudi za vse tiste uporabnike, ki ne plačajo nadomestila prostovoljno. Morebitni kršilci morajo plačati še civilno kazen. Civilna kazen je odmena za storjene kršitve v zvezi z uporabo fonogramov.
Tožeča stranka ne more zahtevati še povrnitve z nadzorom in odkrivanjem kršitev nastalih stroškov, saj so ti že povrnjeni.
oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – trditveno breme – izpolnitev obrazca – pravna oseba – pomanjkljivo izpolnjena izjava o premoženjskem stanju
Zapis v opombah na strani 4 obrazca (da vlagatelj posluje z izgubo in v tem času nima sredstev za plačilo takse in jih ne more zagotoviti, kot dokaz pa je predlagal podatke iz uradne evidence A.) ne predstavlja ustrezne trditvene podlage za oprostitev plačila sodnih taks, kot zmotno meni pritožnik. Ključna je namreč ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v rubrikah, kjer bi v skladu z navodili moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, ki jih zahteva obrazec, ni navedel konkretnih podatkov, temveč se je skliceval na evidence A.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o obstoju izbrisnega razloga - prepozna pritožba
Pritožnik ne trdi, da bi mu bila sodna pošiljka nepravilno vročena, razlogi, zakaj je ni dvignil pravočasno, pa niso takšni pritožbeni razlog, da bi z njimi lahko uspešno izpodbil pravilni materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga skladno s 439. členom ZFPPIPP pritožnik kot subjekt vpisa v sodni register vložil prepozno.
stvarna pristojnost – socialno sodišče – delovno sodišče – socialni prejemki
Tožnik v tožbi, vloženi zoper center za socialno delo, uveljavlja pravice s področja socialnih prejemkov (pravice iz naslova denarne socialne pomoči, pravice iz naslova subvencije najemnine), zato gre za socialni in ne za delovni spor. Socialno sodišče je stvarno pristojno za odločanje v socialnih sporih na področju socialnih prejemkov o socialno varstvenih dajatvah oziroma o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (ZDSS-1 čl. 7/1 - 5/a,b). Za odločanje v tem sporu je zato pristojno socialno sodišče in ne delovno sodišče.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233.
retrogradni bolniški stalež
Odločanje imenovanega zdravnika glede bolniškega staleža zavarovanca retrogradno je omejeno le na primere, ko je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika, oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Nobeden od razlogov, ki jih navaja osebna zdravnica v predlogu za retrogradno odobritev staleža tožnika (čakanje na operacijo zaradi stare poškodbe, invalidski postopek) ni takšen, da bi imenovani zdravnik lahko odločal o bolniškem staležu za nazaj.
Ker je bil prvi postopek pravnomočno ustavljen, je litispendenca odpadla ex tunc. Sodišče prve stopnje zato v cit. zadevi ni več moglo oziroma smelo zavreči tožbe z utemeljitvijo, da obstaja litispendenca, tudi če je bila ta tožba vložena kasneje. Sodišče prve stopnje tako z izdano zamudno sodbo ni odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda.
invalidska pokojnina – tujec – popolna nezmožnost za delo
Ker je tožnik še zmožen za drugo delovno mesto z omejitvami s skrajšanim delovnim časom štiri ure dnevno, kar je invalidnost III. kategorije, ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se mu prizna pravica od invalidske pokojnine na podlagi I. kategorije invalidnosti, neutemeljen.
invalidnost – pravnomočna odločitev – nastanek invalidnosti
Čeprav je pri tožniku do invalidnosti prišlo že dne 7. 3. 2002, ga zaradi zavrnjenih pravic iz invalidskega zavarovanja z odločbo, ki je postala pravnomočna dne 7. 4. 2008, ni mogoče razvrstiti v III. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravic iz invalidskega zavarovanja za čas pred 8. 4. 2008, saj bi to pomenilo poseg v pravnomočno odločitev.
Tožnica je s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena (prodajni zastopnik), zato se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v krajšem delovnem času in do delne invalidske pokojnine.
sorodne glasbene pravice - javno priobčevanje komercialnih fonogramov - civilna kazen – uporaba tarife
Da je pritožbeno stališče, po katerem je treba v dani situaciji, ko individualna pogodba s tožečo stranko ni bila sklenjena, uporabiti T 2005, pravno zmotno, izhaja (1) iz 2. odstavka 158. člena ZASP, (2) iz 3. odstavka 168. člena ZASP in nenazadnje iz (3) 2. odstavka 1. člena T 2005.
ZOdv člen 17, 19, 20. ZOdv-C člen 19. ZOdvT člen 11, 11/2. ZPP člen 163.
zahtevek za odmero stroškov – odvetniški stroški – odvetniška tarifa
Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih Odvetniško tarifo, plačilo in stroški pa se obračunavajo po Odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primer z Odvetniško tarifo drugače določeno. Skupščina Odvetniške zbornice Slovenije je resda dne 10.04.2010 sprejela Odvetniško tarifo, ki je sicer objavljena na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, vendar ker minister za pravosodje še ni podal soglasja k tej Odvetniški tarifi, je sodišče ne more uporabljati, saj na dan odločanja še ni veljala.
nezakoniti dokazi – tajno opazovanje – konkretizacija pritožbenih navedb – sledenje tuje policije osumljencu po slovenskem ozemlju – zbiranje obvestil od osumljenca – zaseg predmetov – pravni pouk po 148. členu ZKP – privilegij zoper samoobtožbo – nejasen izrek – razlogi o odločilnih dejstvih – nepopolna rešitev predmeta obtožbe – vezanost na opis dejanja – sprememba pravne opredelitve – neupravičen promet s prepovedanimi drogami – omogočanje uživanja prepovedanih drog – poskus – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Stališče pritožnika, da bi morala policija pred vsakim zasegom predmetov po četrtem odstavku 220. člena ZKP, osebo, od katere se predmeti zasežejo, poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP, ni pravilno. Iz ZKP izhaja, da policija pri izvedbi zasega ne sme uporabiti sredstev, predvidenih v drugem odstavku 220. člena ZKP za izsiljene izročitve. V primeru, ko oseba določene stvari na zahtevo ne izroči, mora policija, če hoče priti do stvari, opraviti preiskavo (hišno ali osebno), če so izpolnjeni zakonsko določenimi pogoji (npr. odredba sodišča). Ko pa oseba prostovoljno izroči predmete, ki jih ima pri sebi, ne gre za poseg v privilegij zoper samoobtožbo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. Up 1678/08-13 z dne 14.10.2010 zapisalo, da se „pravica do molka razteza na vse izjave, tudi na tiste, ki so morda na prvi pogled videti nedolžne. Kot izjava je mišljena tako imenovana izjava testimonialne ali komunikativne narave, ne pa tako imenovani fizični dokazi, ki izvirajo iz ali od telesa obdolženca oziroma, kot pravi ESČP, ki jih je mogoče pridobiti od obdolženca neodvisno od njegove volje“. Ravno za slednje gre v obravnavani zadevi. Mamila, ki jih je imela obtožena S.B. pri sebi bi bilo mogoče pridobiti neodvisno od njene volje, na način in pod pogoji določenimi v ZKP.