Ker je bil prvi postopek pravnomočno ustavljen, je litispendenca odpadla ex tunc. Sodišče prve stopnje zato v cit. zadevi ni več moglo oziroma smelo zavreči tožbe z utemeljitvijo, da obstaja litispendenca, tudi če je bila ta tožba vložena kasneje. Sodišče prve stopnje tako z izdano zamudno sodbo ni odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda.
ZOdv člen 17, 19, 20. ZOdv-C člen 19. ZOdvT člen 11, 11/2. ZPP člen 163.
zahtevek za odmero stroškov – odvetniški stroški – odvetniška tarifa
Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih Odvetniško tarifo, plačilo in stroški pa se obračunavajo po Odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primer z Odvetniško tarifo drugače določeno. Skupščina Odvetniške zbornice Slovenije je resda dne 10.04.2010 sprejela Odvetniško tarifo, ki je sicer objavljena na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, vendar ker minister za pravosodje še ni podal soglasja k tej Odvetniški tarifi, je sodišče ne more uporabljati, saj na dan odločanja še ni veljala.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 364, 364/1, 366, 366/1, 366/1-1, 371, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7-2.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase – pritožbeni razlogi - dovoljenost pritožbe - nagrada stečajnega upravitelja - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase
Skladno z določilom 1. točke prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP je pritožbo proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase dovoljeno izpodbijati samo glede odločitve o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP. Ker pa odločitvi o odstotkih vrnitve predujma upnica ni ugovarjala, je pritožba proti temu delu prvostopenjskega sklepa nedovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.
Upravitelju pripada nagrada od tistega dela unovčenega premoženja, ki se razdeli med upnike.
Stečajni upravitelj mora zaradi spoštovanja enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov, stečajni postopek voditi tako, da se stečajna masa kar najmanj obremenjuje z najrazličnejšimi stroški in stroški, ki niso potrebni za izvedbo stečajnega postopka in unovčenja posebne razdelitvene mase.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starši – neplačan dopust – doječa mati
Zgolj status delavke na neplačanem dopustu sam po sebi ne zagotavlja nobenega varstva pred odpovedjo. Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je zagotovljeno staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela in še mesec po izrabi tega dopusta. Tožnica pa ni izrabljala starševskega dopusta, saj se je za čas, ko bi sicer imela pravico do tega dopusta, s toženo stranko dogovorila za neplačan dopust, pravico do starševskega dopusta pa je uveljavljal njen mož.
Varstva delavke, ki doji in s tem povezane obveznosti delodajalca, da upošteva takšno varstvo, si ni možno predstavljati brez njegove seznanjenosti z dejstvom, da delavka doji otroka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je predčasno zapuščal delovno mesto v privatne namene in pri tem svojih odhodov in prihodov ni pravilno evidentiral, skladno s hotelskim kodeksom. Navedene tožnikove kršitve res ne bi bilo mogoče kvalificirati kot hujše, v posamičnem in enkratnem ter izjemnem primeru, vendar pa glede na pogostost tožnikovih predčasnih odhodov z dela in predvsem, da je poskušal predčasne odhode prikriti z lažno registracijo odhodov, za katero je nagovoril podrejeno osebo, pa je tožnik s tem ravnanjem huje kršil pogodbene obveznosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je bil ukrep sorazmeren in ustrezen glede na storjeno in dokazano kršitev.
Tožeča stranka s predložitvijo obračuna plače za mesec junij ni dokazala, da je tožencu plačo za mesec maj dejansko izplačala, saj iz junijske plačilne liste izhaja le, da je bila domnevno izplačana plača za mesec maj odšteta.
Ugotovljeno stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu tožnika izkazuje, da njegovo finančno stanje ni tako šibko, da bi bilo ob izgubi denarne socialne pomoči ogroženo njegovo preživetje in preživetje njegove družine. Ker tožnik ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode oziroma tega, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanih odločb toženca, da nima pravice do denarne socialne pomoči, nastala nepopravljiva škoda, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo izvršitev zavrnilnih odločb o denarni socialni pomoči.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – sklep o začetku postopka izbrisa – ugovor – sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, če ni ugovora – pritožba – upoštevni pritožbeni razlogi
Ker je razlog za izbris pravnega subjekta in sodnega registra ugotovitev, da slednji ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, domneva pa se, da je izbrisni razlog (med drugim) podan, če na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk, že samo dejstvo, da pošiljke sprejema, kar velja za konkretni primer (subjekt vpisa je vsa sodna pisanja prejel), opisano domnevo izpodbija (tako tudi sklep VSL IV Cpg 658/2011 z dne 29. 6. 2011). Po oceni sodišča druge stopnje zgolj okoliščina, da subjekt vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložil ugovora, zaradi tega pa je bil v skladu s 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdan izpodbijani sklep, še ne dopušča zaključka, da v postopku reševanja pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni mogoče ugotoviti, da je domneva iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP izpodbita. Če sodišče to okoliščino ugotovi, jo je dolžno upoštevati, saj gre za postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, za posledico pa ima izbris pravnega subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, kar je zagotovo skrajni ukrep, ki ima za posledico prenehanje gospodarskega subjekta.
URS člen 22, 26. ZPP člen 18, 18/2, 181, 274, 374, 374/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6.
zavrženje vloge – pravica do sodnega varstva – izredno pravno sredstvo – revizija – predlog za obnovo postopka
Ker je tožnik vlogo označil kot „vloga za revizijo oziroma obnovitev postopka“ in jo vložil osebno, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik, je treba njegovo vlogo zavreči, saj tožnik vloge v zvezi s predlaganima izrednima pravnima sredstvoma ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar je v nasprotju s 1. odst. 374. člena in 1. odst. 338. člena ZPP.
Pravica do sodnega varstva je pravica, da sodišče odloči o stvari sami je ena od temeljnih pravic in svoboščin državljanov. To izhaja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa tudi iz določbe URS (predvsem iz 22. do 26. člena URS). Ker je pravica do sodnega varstva načelo, morajo biti izjeme od tega načela točno in jasno določene. Kdaj sodno varstvo ni dovoljeno je določeno v tistih določbah ZPP, ki urejajo zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je tako določeno v 2. odstavku 18. člena (odločitev o sporu ne spada v sodno pristojnost), 181. členu (pomanjkanje pravnega interesa pri ugotovitvenih tožbah), 274. členu (odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost; tožba je vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za vložitev tožbe; o tožbenem zahtevku že teče pravda; stvar je pravnomočno razsojena; sodna poravnava sklenjena po spornem predmetu; ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe) in prav tako v 1. odstavku 374. člena, ki določa da prepozno, nepopolna ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka ter 398. člen ZPP, ki določa da prepozen in nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka.
ZSPJS člen 16, 17, 18, 19, 20. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1.
javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene
Sodišče je pri preizkusu pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, ki so predpisani v Prilogi III Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Zaradi tega v postopku dokazovanja večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, ki pozna strokovno delo organa.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077713
ZASP člen 130, 147, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 168/5. ZPP člen 311. ZPreZP-1 člen 14, 14/1.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa Zavoda – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost dajatve – predpravdni stroški – stroški izterjave
Skupni sporazum mora obsegati tudi tarifo in med drugim okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti. Pri oblikovanju tarife so pogodbene stranke skupnega sporazuma v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Ta je, da lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Plačevanje ali neplačevanje nadomestila pa ni ta okoliščina.
Tožeča stranka mora del nadomestila, ki ga izterja od uporabnikov za javno priobčitev fonogramov, nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, med katere sodijo tudi predpravdni stroški.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 7/2, 68. ZPP člen 153, 153/1, 154.
izvedenina – plačnik
V socialnem sporu zaradi plačila odškodnine se glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZPP. Plačilo predujma za postavitev sodnega izvedenca zato nosi tista stranka, ki je predlagala njegovo postavitev.
invalidnost – pravnomočna odločitev – nastanek invalidnosti
Čeprav je pri tožniku do invalidnosti prišlo že dne 7. 3. 2002, ga zaradi zavrnjenih pravic iz invalidskega zavarovanja z odločbo, ki je postala pravnomočna dne 7. 4. 2008, ni mogoče razvrstiti v III. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravic iz invalidskega zavarovanja za čas pred 8. 4. 2008, saj bi to pomenilo poseg v pravnomočno odločitev.
Tudi pritožbeno sodišče misli, da tožena stranka s svojim zanikanjem trditev tožeče stranke ni zadostila standardu obrazloženega, substanciranega prerekanja, temveč so njene navedbe glede na navedbe tožeče stranke ostale zgolj pavšalne in nekonkretizirane. Neobrazloženo prerekanje pa je v procesni teoriji in sodni praksi izenačeno z neprerekanjem nasprotnikovih navedb. Prav to pa je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076598
ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – skupni sporazum – tarifa – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – predpravdni stroški – stroški fotokopij
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so v svojem oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic.
ZPreZP v 1. členu ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline in se uporablja le v pogodbenih razmerjih med upniki in dolžniki. V konkretnem primeru pa je tožbeni zahtevek usmerjen ravno proti toženi stranki, ki pogodbe ni sklenila.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – bruto – davki - prispevki
Od zneska pogodbene kazni je delodajalec dolžan odvesti še davke in prispevke (enako, kot npr. velja za znesek dosojene odškodnine za premoženjsko škodo). Enaka pravila za obračun in odvod davka in prispevkov veljajo tako glede plačila plače kot glede drugih izplačil iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, razen tistih izplačil, ki se po zakonu izrecno ne vštevajo v davčno osnovo (npr. odškodnina za nepremoženjsko škodo). Glede na določila Zakona o dohodnini in Zakona o socialnih prispevkih je tožena stranka od zneska pogodbene kazni dolžna obračunati in odvesti davek in prispevke za socialno varnost in tožniku nakazati le za odvedene zneske znižani znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-1, 233, 233/7, 294, 383, 383/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
postopek osebnega stečaja – nagrada upravitelja – dodeljena brezplačna pravna pomoč za založitev predujma za začetek postopka osebnega stečaja – nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – potrebnost otvoritvenega poročila
Glede na z zakonom predpisano obveznost izdelave otvoritvenega poročila, v določilih ZFPPIPP ni nobene podlage, ki bi omogočala sodišču prve stopnje, da presoja, ali je bila izdelava otvoritvenega poročila potrebna ali ne. Pravilen je zaključek, da upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila pripada nagrada, ki je določena v šestem odstavku 5. člena Pravilnika.