Toženec v postopku na prvi stopnji ni podal in ni z ničemer izpostavil vprašanja obsega pooblastila osebe, ki je zanj s tožnico sklepala pogodbo o poslovnem sodelovanju. V odgovoru na tožbo je dejanja svoje zaposlene in svoje pravne službe na večih mestih celo izrecno označeval kot svoja dejanja. Obširne pritožbene navedbe, za katere toženec v pritožbi ni navedel nobenih razlogov za njihovo navajanje šele v pritožbi, so v nasprotju s 451. in 452. členoma ZPP ter celo 286. členom istega zakona, in kot nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) neupoštevne.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - procesno nasledstvo - nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijske spremembe – nova opredelitev delovnega mesta
Za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnice s ponudbo nove pogodbe ni obstajal utemeljen odpovedni razlog. Tožena stranka namreč ni dokazala, da je bilo tožničino delovno mesto na podlagi novih organizacijskih predpisov kakorkoli vsebinsko spremenjeno oziroma drugače opredeljeno. Delovno mesto tožnice se ni na novo opredelilo v opisanem vsebinskem smislu, ampak je bilo le nižje plačno ovrednoteno. Nižje ovrednotenje delovnega mesta, ne da bi se spremenilo še kaj drugega, pa ni nova vsebinska opredelitev delovnega mesta.
Sodišču ob ugotovitvi, da je storilec v času trajanja preizkusne dobe storil hujši prekršek v skladu z določbami ZPrCP in da je bil za ta prekršek tudi pravnomočno spoznan za odgovornega, ni potrebno ugotavljati nobenih nadaljnjih dejstev, da bi izdalo sklep o preklicu odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izredna pravna sredstva - predlog za obnovo postopka - zastopanje - odvetnik - pooblaščenec - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka sam brez pooblaščenca, zato ga je treba zavreči, saj po določbi 3. odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka opravljen pravniški državni izpit in pravno fakulteto. Po določbi 1. odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v 3. odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena tega zakona.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – organizacijski razlog
Tožniku je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi pri prvotoženi stranki na delovnem mestu tajnika in pri drugotoženi stranki za delovno mesto tajnika iz organizacijskih razlogov. Vsaka od toženih strank je izdala odpoved pogodbe s sklepom, ki sta po vsebini enaka, saj je šlo na delovnem mestu tožnika za izvajanje enakih delovnih zadolžitev, ki so bile z njegovo ukinitvijo razdeljene na direktorico in ostale zaposlene delavce. Pri ukinitvi tožnikovega delovnega mesta je šlo za poslovno odločitev toženih strank v posledici manjšega vpisa študentov in udeležencev študija za več kot 50 %. Delodajalcu namreč ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela, pri čemer je v njegovi izključni pristojnosti, da ustrezno organizira svoje poslovanje. Glede na navedeno sta toženi stranki dokazali utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določila prve 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je na podlagi posnetkov video nadzora ugotovila, da je tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) svojim strankam v nasprotju z Navodilom o poslovanju bencinskega servisa dovolil delo na računalnikih. Video nadzor je v enem primeru celo pokazal, da je tožnik zapustil prodajni pult in stranko pustil samo pri blagajni ter s tem dopustil, da je imela dostop tudi do denarnih sredstev, srečk in vrednostnih papirjev. S takšnim svojim ravnanjem je tožnik huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 7/2, 68. ZPP člen 153, 153/1, 154.
izvedenina – plačnik
V socialnem sporu zaradi plačila odškodnine se glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZPP. Plačilo predujma za postavitev sodnega izvedenca zato nosi tista stranka, ki je predlagala njegovo postavitev.
pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
191. člen OZ določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožeča stranka je v drugem individualnem delovnem sporu kot toženka poravnala svojo obveznost, ki ji je bila dosojena z nepravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki je bila v pritožbenem postopku spremenjena tako, da je bil zahtevek nasprotne stranke zavrnjen. Tožeča stranka, ki je zoper sodbo sodišča prve stopnje že pred plačilom toženki po tej sodbi vložila pritožbo, ni bila v zmoti in je vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, saj sodba sodišča prve stopnje ni bila pravnomočna. Prav tako ni dokazala, da si je najkasneje ob plačilu po nepravnomočni sodbi sodišča prve stopnje, pridržala vračilo plačila, zato ne more zahtevati vrnitev plačila.
stvarna pristojnost – socialno sodišče – delovno sodišče – socialni prejemki
Tožnik v tožbi, vloženi zoper center za socialno delo, uveljavlja pravice s področja socialnih prejemkov (pravice iz naslova denarne socialne pomoči, pravice iz naslova subvencije najemnine), zato gre za socialni in ne za delovni spor. Socialno sodišče je stvarno pristojno za odločanje v socialnih sporih na področju socialnih prejemkov o socialno varstvenih dajatvah oziroma o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (ZDSS-1 čl. 7/1 - 5/a,b). Za odločanje v tem sporu je zato pristojno socialno sodišče in ne delovno sodišče.
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 168, 168/1, 169, 190, 198.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – oblikovanje tarife – civilna kazen – neupravičena obogatitev – škoda zaradi iskanja kršitelja – neodpravljiva nesklepčnost
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Tožena stranka je bila uporabnik fonogramov, ki pogodbe s tožečo stranko ni sklenila. Tožeča stranka lahko zahteva na temelju neupravičene obogatitve le toliko, kolikor bi lahko zahtevala nadomestila po Sporazumu 2006.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe Sporazuma 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Dvakratne povrnitve škode tožeča stranka ne more zahtevati. To bi namreč nasprotovalo temeljnemu pravilu deliktnega prava, namreč da se lahko nadomesti le škoda in nič več od tega. V avtorskem pravu je bila napravljena izjema od tega pravila, ki je v tem, da lahko kolektivna organizacija zahteva dvakratnik nadomestila za uporabo avtorske pravice. Kadar je tako, prejme tožeča stranka poleg avtorju pripadajočega nadomestila za uporabo avtorske pravice dodatno še enak znesek, iz katerega lahko pokrije stroške odkrivanja kršitev.
Če v izvršilnem naslovu ni bilo določeno, da mora dolžnik v primeru zamude s plačilom posameznega obroka oziroma celotnega dolga plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude do plačila, sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti.
Za sam nastanek obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti resda ni potrebna nikakršna dodatna sodna odločba, ker to obveznost določa že zakon sam, pač pa je sodna odločba, iz katere izhaja obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti potrebna, če želi upnik doseči prisilno izterjavo te terjatve v izvršilnem postopku.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 133, 142, 142/3, 146, 146/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vročanje – pravna oseba
V kolikor je tožena stranka (pravna oseba) imela uporaben hišni predalčnik, bi moral vročevalec po preteku 15-dnevnega roka, v katerem bi lahko tožena stranka dvignila pisanje, pustiti tožbo s pozivom na odgovor v tem predalčniku. Pisanje se vrne sodišču le v primeru, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben.
Tožnik, ki je bil zaposlen kot honorarni delavec, je nepretrgoma opravljal enaka dela, kot redno zaposleni. Tožniku tožena stranka ni ponudila pogodbe o zaposlitvi, ker ni imela možnosti oziroma zaradi finančnih razlogov. Delo je opravljal osebno, po navodilih in pod nadzorom neposredno nadrejenih v organiziranem delovnem procesu. Glede na navedeno so podani vsi elementi delovnega razmerja, ki so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, zato je tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Delodajalec, ki delavcu odpoved pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, se lahko razbremeni obveznosti plačila odpravnine po 109. členu ZDR, če so izpolnjeni naslednji pogoji: delodajalec mora ponuditi delavcu zaposlitev pri drugem delodajalcu; ponudba mora biti dana v času odpovednega roka; ponudba se mora nanašati na ustrezno zaposlitev za nedoločen v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR; da delavec sprejme ponudbo in sklene pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem ter da se novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Delodajalec lahko ponudi novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ves čas odpovednega roka (ni potrebno, da istočasno z odpovedjo), vendar pa se delodajalec razbremeni plačilo odpravnine le, če se delavec odloči in sprejme ponujeno zaposlitev pri drugem delodajalcu, če pa je ne sprejme, pa čeprav gre za ustrezno zaposlitev v smislu tretjega odstavka 90. člena, delavec ne izgubi pravice do odpravnine. Bistven pa je seveda pogoj, da novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi prevzame obveznost, da bo pri odpravnini in odpovednem roku upošteval tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu.
določitev pripadajočega zemljišča – predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – konkretizacija predloga – navedba zemljiške parcele in zemljiškoknjižnega lastnika – poziv na dopolnitev predloga – dokazovanje z izvedencem
Brez navedbe zemljiške parcele, na kateri naj se določi pripadajoče zemljišče, in brez podatkov o njenem zemljiškoknjižnem lastniku predloga ni mogoče obravnavati. Tudi po pravilih nepravdnega postopka, ki se subsidiarno uporabljajo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, mora biti predlog, s katerim se začne postopek, ustrezno konkretiziran.
Dokazovanje z izvedencem je namenjeno ugotavljanju utemeljenosti predloga in ne njegovemu oblikovanju.