ZPP člen 149. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 41, 41/1, 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51.
nagrada in stroški izvedenca - ocena zahtevnosti mnenja - manj zahtevno mnenje - pridobitev dodatne dokumentacije - materialni stroški - potni stroški
Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.
Podatki o strukturi cen ne predstavljajo dodatne dokumentacije, saj gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja.
Ker je šlo v konkretnem primeru zgolj za navadne črno-bele kopije, je primerna povrnitev materialnih stroškov 5% od priznane nagrade.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 116, 134, 234. ZPrCP člen 56, 56/3, 98, 98/2.
kršitev materialnih določb zakona – meja sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – vključevanje v cestni promet – ogrožanje ali povzročitev prometne nesreče – prometna nesreča – prometna signalizacija – ovira
Na makadamskem izogibališču stoječe vozilo kolesarju v trenutku, ko ga je zagledal, ni predstavljalo ovire, ampak je to postala šele, ko je voznik nenadoma nepričakovano zapeljal na glavno cesto in polkrožno obrnil, zaradi česar je kolesar tudi reagiral z zaviranjem, tako da je do njegovega padca nedvomno prišlo zaradi nepravilnega vključevanja obdolženca v promet na regionalni cesti.
Ker se v skladu z 2. odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši, je sodišče prve stopnje dejanje pravilno pravno opredelilo kot prekršek po 3. odstavku 56. člena ZPrCP, ter zanj izreklo po uveljavitvi ZPrCP-A predpisani (nižji) sankciji, pri čemer je v obrazložitvi pojasnilo tudi, da v ZPrCP prekrški niso več pravno opredeljeni v povezavi s povzročitvijo prometne nesreče.
V primeru prekrška pod točko 2 izreka je treba uporabiti ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, saj ZPrCP glede na višjo predpisano globo ni milejši.
Značaj dogovora o arbitraži ima tako lahko le dogovor, po katerem je arbitražna odločba za stranki obvezujoča in dokončna. Iz vsebine arbitražnega dogovora mora jasno in izrecno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.
sporazum o priznanju krivde - vezanost na sporazum - način izvršitve zaporne kazni - znižanje denarne kazni - oprostitev plačila stroškov
Sporazum o priznanju krivde, s katerim sta soglašali obe stranki, je bil predložen sodišču, ki ga je sprejelo. Sodišče prve stopnje zato drugačne kazenske sankcije, vključno z dogovorjeno višino glavne in stranske kazni, sploh ni moglo izreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068849
ZZZDR člen 52. ZPP 286, 286/1, 337, 337/1.
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – izpodbojnost – ničnost – dobra vera tretjega – tožbeni zahtevek
Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju z določilom 52. člena ZZZDR, je izpodbojna in ne nična.
Slabovernost kupcev je „zgolj“ eden izmed pogojev, ki morajo biti podani za to, da zakonec, ki ni dal soglasja za razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja, uspe z zahtevkom na izpodbijanje pogodbe (oziroma da lahko govorimo o izpodbojni pogodbi).
Zahtevek na razveljavitev (ki ga je potrebno postaviti v primeru izpodbojnih pravnih poslov) ni vsebovan v zahtevku na ugotovitev ničnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – prejem pošiljke – souporaba poštnega predalčnika – razdelitev pošte – skrbnost – dostava nepravilnim naslovnikom – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – upoštevanje potrjene prisilne poravnave med pritožbenim postopkom
Tožena stranka je priznala, da je predmetne pošiljke z dopolnitvijo tožbe in vabilom za glavno obravnavo prejela, hkrati pa, da jih je pri interni razdelitvi ona sama oziroma osebe, za katere je odgovorna tožena stranka, dostavila nepravilnim naslovnikom. To pa ni opravičljiv razlog za zamudo, saj ne gre za nepredvidljiv dogodek, ki ga tožena stranka ni mogla predvideti, niti preprečiti. Ob dejstvu, da souporablja poštni predal tožene stranke še ena pravna oseba, je tožena stranka, ki je takšno souporabo dovolila, prevzela obveznost urediti razdelitev pošte, ki je prišla v njen poštni predal tako, da bo pošiljke prejel pravilni naslovnik, zlasti kadar gre za sodna pisanja.
Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.
Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Zapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24. člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za konkretni primer, ko je v Splošnih pogojih (5. člen), ki so sestavni del pogodbe o dobavi in nakupu zemeljskega plina (skleneta jo dobavitelj in lastnik odjemnega mesta) določeno, da je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – odplačnost – pogodba aleatorne narave – pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila glede na njeno vsebino in namen pogodbenih strank odplačna in ne darilna pogodba. Pri tem je bistveno, da gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave. Glede na ustaljeno stališče sodne prakse pa je pri takšnih pogodbah izključena uporaba pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
Zaradi tvegane narave pogodbe ni mogoč matematični izračun in primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti izpolnitev preživljalke. V nasprotnem primeru bi bil povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071482
OZ člen 932, 932/3, 933, 933/1. ZPP člen 243, 339, 339/1.
zavarovalnina – poškodba komolca – stopnja omejenosti gibanja – pravni standard – izvedenec medicinske stroke – odstotek invalidnosti – sprememba bivališča – navedba neresničnih podatkov – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pri pojmu lažja, srednja oziroma težja omejenost gibanja gre za pravni standard, za konkretizacijo katerega je potrebno znanje s področja medicine. Brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke, ki ga je predlagal tožnik, ni mogoče zaključiti, kakšno stopnjo omejenosti predstavlja gibljivost komolca 0-20-130 stopinj, ki izhaja iz zdravstvene dokumentacije, s tem pa tudi ne odstotka invalidnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – kontna kartica – obrazložitev sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Iz priložene kontne kartice, na katero se dolžnik sklicuje kot del trditvene podlage, izhaja, da računi z oznako niso bili plačani. S tem dolžnik dejstva, da ne obstaja terjatev v višini zneska 9.061,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 3. 2012 do plačila, ni uspel obrazloženo izpodbiti, zato je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega dednega deleža – dediči in concreto – dediči in abstracto – zakoniti dediči – izročilna pogodba – darilna pogodba
Prištevanje vrednosti daril (danih dedičem kadarkoli in na katerikoli način) pride v poštev le za osebe, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebe, ki bi dedovale v konkretnem primeru. Gre torej za zakonite dediče in concreto.
ZZK-1 člen 9, 36, 40, 40/3, 150, 150/2. SPZ člen 40.
večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - način pridobitve lastninske pravice - načelo pravnega prednika - načelo kavzalnosti
Z novelo ZZK-1C je bil 40. člen dopolnjen z novim tretjim odstavkom, po katerem se za zemljiškoknjižno dovolilo šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da: 1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali 2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe. Razlika med obema vrstama listin je v tem, da s posadno listino zemljiškoknjižni lastnik priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe, z listino iz 2. točke pa se nadomešča pravnoposlovni prenos. Razlika med obema načinoma pridobitve stvarne pravice pa je v tem, da je izvirna pridobitev neodvisna od pravnega prednika, zato izda takšno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, pa dejansko to ni in v posadni listini prizna dejstva priposestvovanja osebi, ki ji priznava stvarno pravico in zato dovoljuje vpis nanjo. Ko pa gre za izveden način pridobitve stvarne pravice, načela pravnega prednika ni mogoče zaobiti. Zato je zmotno stališče pritožbe, da se v primeru večkratnih prenosov, ki so opisani v listini, na podlagi katere je predlagatelj predlagal vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, lahko vmesni pridobitelji kar preskočijo.
Toženec v postopku na prvi stopnji ni podal in ni z ničemer izpostavil vprašanja obsega pooblastila osebe, ki je zanj s tožnico sklepala pogodbo o poslovnem sodelovanju. V odgovoru na tožbo je dejanja svoje zaposlene in svoje pravne službe na večih mestih celo izrecno označeval kot svoja dejanja. Obširne pritožbene navedbe, za katere toženec v pritožbi ni navedel nobenih razlogov za njihovo navajanje šele v pritožbi, so v nasprotju s 451. in 452. členoma ZPP ter celo 286. členom istega zakona, in kot nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) neupoštevne.
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 47, 103, 103/4, 103/4-2, 289, 289/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 6/1.
nagrada upravitelja – nagrada za preizkus terjatve – nadomestilo upravitelja – plačilo za opravljeno delo – vštevanje nagrade – terjatev upnika – predhodni postopek prisilne poravnave
Kot terjatev upnika je treba upoštevati skupni znesek, ki ga prijavi v stečajnem postopku, pa tudi vse podvrste delov terjatve, torej tudi nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Ta terjatev je torej pri nekaterih upnikih lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag (na primer računov, katerih plačilo je lahko zavarovano ali pa tudi ne).
Nadomestila upravitelja so plačilo za opravljeno delo. Terjatve, o katerih se je upravitelj izjavil v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev v postopku prisilne poravnave, ki je tekel pred stečajnim postopkom, so iste terjatve, kot so v stečajnem postopku, za to opravljeno delo pa je upravitelj že prejel plačilo.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - procesno nasledstvo - nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 člen 20, 20/1. ZIZ člen 38, 38/5.
evropski nalog za izvršbo - izvršilni stroški - stroški prevoda - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov se sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena uredbe). Od upnika se v skladu z drugim odstavkom tega člena uredbe zahteva, da pristojnim organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži izvod sodbe, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe, ki ga overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od držav članic. Stroški prevoda so zato po presoji sodišča druge stopnje del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074530
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1. OZ člen 2, 3, 18. ZPP člen 11, 214, 214/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – konkludentno ravnanje – dogovor o podaljševanju plačilnega roka – izpolnitev v običajnem roku – rok zapadlosti na računih
Konkludentno ravnanje je ravnanje, delovanje ali obnašanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, kakšna je pravnoposlovna volja določene osebe (fizične ali pravne), čeprav ta volja ni izrecno (ustno ali pisno) izražena.
Izpolnitve znotraj običajnega roka ni mogoče opredeljevati kot izpolnitve z zamudo, tudi če se takšen rok izpolnitve obveznosti razlikuje od enostransko opredeljenega roka zapadlosti na računih, ki jih je izstavil upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
vročanje fizičnim osebam – vročitev sodbe – osebno vročanje – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – hišni predalčnik - fikcija vročitve – štetje rokov
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Na odločitev (tudi) nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - stavba zgrajena pred letom 2003 - nepremičnina kulturne dediščine - pretekla raba zemljišča - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču
Odločba o vpisu hiše z vrtom v register nepremične kulturne dediščine ne more imeti odločilne teže pri določanju pripadajočega zemljišča. Kategorija pripadajočega zemljišča po ZVEtL je nujno povezana z režimom prejšnje družbene ureditve, ko je bil vzpostavljen režim družbene lastnine tudi na stavbnih zemljiščih in je po podržavljenju zasebne lastnine prihajalo tudi do situacij, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, medtem ko je bila stavba na njih oz. njihov posamezni del lahko v zasebni lastnini oziroma ko tudi sicer nosilec pravic na zemljišču ni bil isti kot nosilec pravic na stavbi oz. njenem delu. Za določanje prostorskega obsega zemljišča, na katerem je obstajala pravica uporabe in s tem obsega pripadajočega zemljišča po ZVEtL je povsem irelevantno obdobje, preden so bile sporne nepremičnine v družbeni lastnini.