vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izjava o lastniški posesti - pravni naslov za posest
Iz zakonske dikcije petega odstavka 234. člena ZZK-1 ne izhaja, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v svoji izjavi morali navajati tudi pravni naslov predlagateljeve posesti, slednje ob upoštevanju različnosti pravnih naslovov tudi ni življenjsko logično. Navedba pravnega naslova zato ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – prejem pošiljke – souporaba poštnega predalčnika – razdelitev pošte – skrbnost – dostava nepravilnim naslovnikom – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – upoštevanje potrjene prisilne poravnave med pritožbenim postopkom
Tožena stranka je priznala, da je predmetne pošiljke z dopolnitvijo tožbe in vabilom za glavno obravnavo prejela, hkrati pa, da jih je pri interni razdelitvi ona sama oziroma osebe, za katere je odgovorna tožena stranka, dostavila nepravilnim naslovnikom. To pa ni opravičljiv razlog za zamudo, saj ne gre za nepredvidljiv dogodek, ki ga tožena stranka ni mogla predvideti, niti preprečiti. Ob dejstvu, da souporablja poštni predal tožene stranke še ena pravna oseba, je tožena stranka, ki je takšno souporabo dovolila, prevzela obveznost urediti razdelitev pošte, ki je prišla v njen poštni predal tako, da bo pošiljke prejel pravilni naslovnik, zlasti kadar gre za sodna pisanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071484
ZPP člen 318, 388, 388/2. OZ člen 10. ZGD-1 člen 3, 3/6.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odškodninska odgovornost – elementi odškodninske odgovornosti – nestabilna ograja – samostojni podjetnik – izbris iz poslovnega registra
Na terasi gostilne, torej na javnem kraju, lahko vsak upravičeno pričakuje, da bo ograja, ki ga zamejuje, zdržala, če se kdo nanjo prisloni ali nasloni.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca – darilo – posebno premoženje – pomoč sorodnikov
Pri določanju deležev se upošteva ne le prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je primerjalo dohodke pravdnih strank v celotnem obdobju skupnega življenja.
Darilo, dano enemu od zakoncev, predstavlja njegovo posebno premoženje.
Pomoč sorodnikov načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, lahko pa zainteresirani dokaže, da je bila namenjena le njemu.
Odvetnik krši pogodbene obveznosti v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071482
OZ člen 932, 932/3, 933, 933/1. ZPP člen 243, 339, 339/1.
zavarovalnina – poškodba komolca – stopnja omejenosti gibanja – pravni standard – izvedenec medicinske stroke – odstotek invalidnosti – sprememba bivališča – navedba neresničnih podatkov – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pri pojmu lažja, srednja oziroma težja omejenost gibanja gre za pravni standard, za konkretizacijo katerega je potrebno znanje s področja medicine. Brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke, ki ga je predlagal tožnik, ni mogoče zaključiti, kakšno stopnjo omejenosti predstavlja gibljivost komolca 0-20-130 stopinj, ki izhaja iz zdravstvene dokumentacije, s tem pa tudi ne odstotka invalidnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – kontna kartica – obrazložitev sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Iz priložene kontne kartice, na katero se dolžnik sklicuje kot del trditvene podlage, izhaja, da računi z oznako niso bili plačani. S tem dolžnik dejstva, da ne obstaja terjatev v višini zneska 9.061,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 3. 2012 do plačila, ni uspel obrazloženo izpodbiti, zato je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – realna subrogacija – skupnost dedičev – agrarna skupnost
Če je eden od dedičev še pred odločitvijo, kdo je dedič premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku, z njim brez soglasja sodedičev razpolagal, to ne pomeni, da zapuščinskega premoženja ni več. V skladu z načelom realne subrogacije je del skupnega premoženja dedičev, torej zapuščinskega premoženja, tudi tisto, kar je bilo pridobljeno z prodajo stvari, ki je skupna.
Dedinja, ki je napotena na pravdo, bo morala sicer dokazati negativno trditev (da denarna vrednost odtujenega premoženja (delno ali v celoti) in odškodnina ne spadata v zapuščino), vendar pa ne z dokazovanjem negativnih dejstev, ampak pozitivnih. Trditi in dokazati bo pač mogla, da je denacionalizirano premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku, (v celoti) njeno in na kakšni podlagi in ji zato posledično v celoti pripada tudi njegova denarna protivrednost oziroma odškodnina.
Ker tožeča stranka v postopku podpisa pogodbe ni preverila, ali je vzpostavitev komunikacijske povezave mogoča, ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja. Ker tožena stranka ni prekršila sklenjene pogodbe, razlogi za prekinitev naročniškega razmerja niso na njeni strani. Kljub temu pa je zaradi prenehanja pogodbe vsaka od strank dolžna vrniti, kar je na podlagi sklenjene pogodbe prejela.
Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.
Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
nujna pot – dovolitev nujne poti – nesorazmerni stroški
Nujna pot se dovoli, če bi bila zveza z javno cesto povezana z nesorazmernimi stroški. Zakon ne določa, kakšni stroški so nesorazmerni. To je stvar sodne presoje, ki ni zgolj matematična. Izračun stroškov izdelave nujne poti na eni strani, in zmanjšanje vrednosti nepremičnine, če bi bila obremenjena z nujno potjo, sta le dva faktorja, ki vplivata na odločitev sodišča o dovolitvi ali pa zavrnitvi dovolitve nujne poti. Ta dva faktorja je mogoče oceniti v denarju. Onemogočanje ali znatno oviranje uporabe obremenjene nepremičnine je merilo, ki izrazito zahteva vrednostno presojo sodišča. Ocene v denarju v tem primeru ni mogoča.
Namen postopka za dovolitev nujne poti je v tem, da se preizkusi, ali obstajajo predpostavke za njeno dovolitev. Potrebno je ugotoviti, ali je zvezo z javno cesto sploh mogoče vzpostaviti. Če jo je, je potrebno ugotoviti, ali bi bili stroški vzpostavitve nesorazmerni.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – prodaja na javni dražbi – državljanstvo zakonca – ugotovitvena tožba – pravni interes
Stališče, da je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja zavrniti, ker ga ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji ni, je napačno. Smisel tovrstne pravde je namreč ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema. Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je predmet pravde, med pravdnim postopkom prodano na javni dražbi, na višino deležev zakoncev na premoženju, pridobljenim delom v času trajanja zakonske zveze, nima nikakršnega vpliva. Morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje bo tožnik lahko uveljavljal z obligacijskim zahtevkom v drugi pravdi. Zato nedvomno izkazuje interes za ugotovitveni zahtevek, da stanovanje, ki je predmet pravde, sodi v skupno premoženje pravdnih strank, kot tudi na ugotovitev velikosti deležev vsakega od bivših zakoncev.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 člen 20, 20/1. ZIZ člen 38, 38/5.
evropski nalog za izvršbo - izvršilni stroški - stroški prevoda - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov se sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena uredbe). Od upnika se v skladu z drugim odstavkom tega člena uredbe zahteva, da pristojnim organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži izvod sodbe, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe, ki ga overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od držav članic. Stroški prevoda so zato po presoji sodišča druge stopnje del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 47, 103, 103/4, 103/4-2, 289, 289/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 6/1.
nagrada upravitelja – nagrada za preizkus terjatve – nadomestilo upravitelja – plačilo za opravljeno delo – vštevanje nagrade – terjatev upnika – predhodni postopek prisilne poravnave
Kot terjatev upnika je treba upoštevati skupni znesek, ki ga prijavi v stečajnem postopku, pa tudi vse podvrste delov terjatve, torej tudi nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Ta terjatev je torej pri nekaterih upnikih lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag (na primer računov, katerih plačilo je lahko zavarovano ali pa tudi ne).
Nadomestila upravitelja so plačilo za opravljeno delo. Terjatve, o katerih se je upravitelj izjavil v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev v postopku prisilne poravnave, ki je tekel pred stečajnim postopkom, so iste terjatve, kot so v stečajnem postopku, za to opravljeno delo pa je upravitelj že prejel plačilo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - stavba zgrajena pred letom 2003 - nepremičnina kulturne dediščine - pretekla raba zemljišča - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču
Odločba o vpisu hiše z vrtom v register nepremične kulturne dediščine ne more imeti odločilne teže pri določanju pripadajočega zemljišča. Kategorija pripadajočega zemljišča po ZVEtL je nujno povezana z režimom prejšnje družbene ureditve, ko je bil vzpostavljen režim družbene lastnine tudi na stavbnih zemljiščih in je po podržavljenju zasebne lastnine prihajalo tudi do situacij, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, medtem ko je bila stavba na njih oz. njihov posamezni del lahko v zasebni lastnini oziroma ko tudi sicer nosilec pravic na zemljišču ni bil isti kot nosilec pravic na stavbi oz. njenem delu. Za določanje prostorskega obsega zemljišča, na katerem je obstajala pravica uporabe in s tem obsega pripadajočega zemljišča po ZVEtL je povsem irelevantno obdobje, preden so bile sporne nepremičnine v družbeni lastnini.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
vročanje fizičnim osebam – vročitev sodbe – osebno vročanje – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – hišni predalčnik - fikcija vročitve – štetje rokov
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Na odločitev (tudi) nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.
začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - dopolnitev predloga – rok za predložitev listin – podaljšanje roka – ukrepi finančnega prestrukturiranja – domneva insolventnosti
Sodišče prve stopnje za predložitev listin ni smelo določiti daljšega roka, prav tako pa ga tudi ni smelo podaljšati, in to ne glede na razloge, zakaj dolžnik meni, da je rok prekratek.
Z začetkom izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja dolžnik ne sme čakati do prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Toženec v postopku na prvi stopnji ni podal in ni z ničemer izpostavil vprašanja obsega pooblastila osebe, ki je zanj s tožnico sklepala pogodbo o poslovnem sodelovanju. V odgovoru na tožbo je dejanja svoje zaposlene in svoje pravne službe na večih mestih celo izrecno označeval kot svoja dejanja. Obširne pritožbene navedbe, za katere toženec v pritožbi ni navedel nobenih razlogov za njihovo navajanje šele v pritožbi, so v nasprotju s 451. in 452. členoma ZPP ter celo 286. členom istega zakona, in kot nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) neupoštevne.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - procesno nasledstvo - nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.