dolžnost preživljanja otrok - oblika preživninskega prispevka
Glede na dolgotrajnost postopka dodelitve otrok ter upoštevajoč dejstvo, da je le za del obdobja, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo preživnine, bila tožnici naložena denarna obveznost plačevanja preživnine v korist sina na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevajoč specifične razmere, to je življenje družine v istem stanovanju, je materialnopravni zaključek, da je zaradi odsotnosti sporazuma med roditeljema o naturalni obliki preživninskega prispevka matere, njen prispevek mogoče šteti le kot darilo, zmoten.
zahtevek za ustanovitev nujne poti - oblikovalni zahtevek
Zahtevek za ustanovitev nujne poti ni terjatev, pač pa oblikovalni zahtevek, s katerim predlagatelj zahteva, da sodišče s sodno odločbo na novo ustanovi določeno pravno razmerje. Oblikovalne sodne odločbe pa učinkujejo s svojo pravnomočnostjo, zato izvršba ni potrebna oziroma je celo nedopustna, kar pomeni, da oblikovalnega zahtevka tudi ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.
Postopek za denacionalizacijo se začne v skladu z določbo 1. odstavka 61. člena ZDEN z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo in je zato tudi odškodnino iz 2. odst. 72. člena ZDEN, ki je posledica v korist upravičenca končanega denacionalizacijskega postopka o vrnitvi poslovnih prostorov, mogoče zahtevati za čas od pričetka navedenega postopka dalje in torej ne že od uveljavitve ZDEN dalje.
Prav ima pritožba tožene stranke v delu, ko očita neupoštevanje odbitka davčnih obveznosti od izračunane bruto najemnine, kot podlage za izračun vtoževane odškodnine. Pritožbeno sodišče pa nima pomislekov, da je podlaga za izračun odškodnine povprečna vrednost tržnih najemnin po podatkih podjetij za promet z nepremičninami, saj pomeni odškodnina iz 2. odstavka 72. člena ZDEN povračilo zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja in je tako kot podlago za izračun potrebno upoštevati vsaj utemeljeno pričakovano povprečno tržno najemnino, ki bi jo tožeča stranka nedvomno dejansko lahko prejemala, če bi v spornem obdobju že lahko upravljala s prostori.
Tožena stranka si pravno napačno tolmači, da je veljavna le pismena pogodba - taka oblika je po zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) prej izjema. Gospodarske pogodbe se praviloma sklepajo kot distančni posel po telefonu, teleksu itd.
umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev stroškov
O priznanju terjatve (izpolnitvi zahtevka), je upnik obveščen na naroku za preizkus terjatev. Tožnik ni dolžan povrniti nasprotni stranki pravdnih stroškov, če je tožbo umaknil takoj po naroku za preizkus terjatev.
Tožnik je s tožbo uveljavljal škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbenih obvez. Zato v tej zadevi ne gre za zapadlo terjatev, ki je verjetno izkazana z verodostojno listino in ni mogoče izdati plačilnega naloga ali izvršilnega sklepa iz 2. odst. 38. člena ZIP.
Upnik lahko uveljavi svojo terjatev le s tožbo.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
Ko se razlaga pogodbeno (materialno) pravo, je potrebno izhajati iz trditvene podlage spora, s katero pravdni stranki začrtata na eni strani meje svojih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in ugovorov in na drugi izrazita svojo voljo glede vsebine spornih pogodb (99. čl. ZOR). Ali je tako izražena volja v konkretnem primeru upoštevana zaradi morebitne drugačne jasne izjave, pa je stvar presoje sodišča.
Sodišče napoti tretjega na pravdo v izvršilnem postopku v primerih, predvidenih v čl. 57 ZIP. Tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in je omejena na predmet, na katerega je predlagana izvršba. Tretji mora v ugovoru navesti razloge, ki naj izpodbijajo izvršilni sklep. Le sporna vprašanja, navedena v ugovoru, se obravnavajo v pravdnem postopku in je ocena o tem, ali gre za sporno situacijo, prepuščena izvršilnemu sodišču. Zato je napotitveni sklep izvršilnega sodišča procesna predpostavka za pravdo.
Terjatve preko zajamčene plače in obresti od izhodiščne plače niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Tudi zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS štev. 25/97) predvideva (usklajeno z novelo ZPPSL) izplačilo neizplačanih plač zadnjih treh mesecev ter subrogacijsko pravico sklada le v takem obsegu - torej brez zamudnih obresti.
Pogodbena stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ima samo zahtevek na razvezo, ne pa tudi zahtevka na prilagoditev oziroma spremembo pogodbe. Razveze posojilne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščinah ni mogoče zahtevati samo v določbah o obrestih, ampak le v celoti.
izvršilni naslov - prisilna izterjava davkov - dolgovni seznam - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - davčni obračun - samoobdavčitev - prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja
Dolgovni seznam oz. seznam zaostalih obveznosti dolžnika po 2. odst. 44. čl. ZDavP ni izvršilni naslov po ZIP. Pri prisilni izterjavi davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja (2. odst. 81. čl. ZDavP) po takem seznamu mora zato upnik predlogu za izvršbo ali zavarovanje priložiti vse izvršljive odločbe. Naravo pritrdilne odločbe je mogoče priznati davčnemu obračunu pri samoobdavčitvi (109. do 113. čl. ZDavP). Če dolgovni seznam vključuje tudi obveznosti po davčnih obračunih, mora upnik priložiti predlogu za izvršbo ali zavarovanje tudi vse relevantne davčne obračune (na obrazcih).
prednostne delnice - izključitev glasovalne pravice - kršitev pravice do glasovanja na skupščini delniške družbe - razveljavitev sklepov skupščine - dobri poslovni običaji
Ker je pravica do glasovanja pri prednostnih delnicah lahko izključena (302. čl. ZGD), mora takšna izključitev izhajati iz teksta statuta, ki opredeljuje razred prednostnih delnic brez glasovalne pravice.
odstop terjatve s pogodbo - prehod stranskih pravic na prevzemnika
Ob cediranju kreditne terjatve na zavarovalnico, je cedent prenesel na prevzemnika tudi obrestno terjatev. Če je bil torej kreditojemalec v zamudi nasproti kreditodajalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti zavarovalnici (cesionarju).
pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - povrnitev stroškov za popravila
Najemnik poslovnega prostora lahko od najemodajalca zahteva povrnitev samo tistih vlaganj v poslovni prostor, ki jih je vložil pod pogoji, ki jih določa ZPSPP oziroma v soglasju z najemodajalcem. Do povrnitve drugih vlaganj ni upravičen. Najemnik nima pravice do povrnitve tistih vlaganj, ki jih je vložil v poslovni prostor, za katera ni imel pravne podlage v ZPSPP oziroma v soglasju najemodajalca, na temelju odškodninske odgovornosti ali neopravičene obogatitve.
Pridevnik "službeno stanovanje" označuje objektivno pravno kvaliteto stanovanja, neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico, ali pa le pravico do začasne uporabe.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 186, 186/3, 2, 2/1, 186, 186/3. ZOR člen 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629, 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - povrnitev stroškov, nastalih pri izpolnjevanju pogodbe - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na tožbene navedbe
Na podlagi trditve, da je kot prevzemnik dela razdrl pogodbo o delu, ker je naročnik - tožena stranka ni izpolnila, tožeča stranka za stroške, ki so ji nastali z izpolnjevanjem pogodbe, nima zahtevka na izplačilo dogovorjenega plačila po 629. členu ZOR, ampak odškodninski zahtevek po 1. odst. 132. člena ZOR (zato je pri odločitvi o njegovi utemeljenosti potrebno upoštevati tudi morebitno sokrivdo nasprotne stranke). Pri tem je sodišče vezano na dejstvo, ki ga zatrjuje tožeča stranka, da je ona razdrla pogodbo, ne pa tudi na pravno podlago - 629. člen ZOR, ki jo tožeča stranka navaja v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka.