zahtevek za ustanovitev nujne poti - oblikovalni zahtevek
Zahtevek za ustanovitev nujne poti ni terjatev, pač pa oblikovalni zahtevek, s katerim predlagatelj zahteva, da sodišče s sodno odločbo na novo ustanovi določeno pravno razmerje. Oblikovalne sodne odločbe pa učinkujejo s svojo pravnomočnostjo, zato izvršba ni potrebna oziroma je celo nedopustna, kar pomeni, da oblikovalnega zahtevka tudi ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.
Postopek za denacionalizacijo se začne v skladu z določbo 1. odstavka 61. člena ZDEN z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo in je zato tudi odškodnino iz 2. odst. 72. člena ZDEN, ki je posledica v korist upravičenca končanega denacionalizacijskega postopka o vrnitvi poslovnih prostorov, mogoče zahtevati za čas od pričetka navedenega postopka dalje in torej ne že od uveljavitve ZDEN dalje.
Prav ima pritožba tožene stranke v delu, ko očita neupoštevanje odbitka davčnih obveznosti od izračunane bruto najemnine, kot podlage za izračun vtoževane odškodnine. Pritožbeno sodišče pa nima pomislekov, da je podlaga za izračun odškodnine povprečna vrednost tržnih najemnin po podatkih podjetij za promet z nepremičninami, saj pomeni odškodnina iz 2. odstavka 72. člena ZDEN povračilo zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja in je tako kot podlago za izračun potrebno upoštevati vsaj utemeljeno pričakovano povprečno tržno najemnino, ki bi jo tožeča stranka nedvomno dejansko lahko prejemala, če bi v spornem obdobju že lahko upravljala s prostori.
dolžnost preživljanja otrok - oblika preživninskega prispevka
Glede na dolgotrajnost postopka dodelitve otrok ter upoštevajoč dejstvo, da je le za del obdobja, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo preživnine, bila tožnici naložena denarna obveznost plačevanja preživnine v korist sina na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevajoč specifične razmere, to je življenje družine v istem stanovanju, je materialnopravni zaključek, da je zaradi odsotnosti sporazuma med roditeljema o naturalni obliki preživninskega prispevka matere, njen prispevek mogoče šteti le kot darilo, zmoten.
Ko se razlaga pogodbeno (materialno) pravo, je potrebno izhajati iz trditvene podlage spora, s katero pravdni stranki začrtata na eni strani meje svojih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in ugovorov in na drugi izrazita svojo voljo glede vsebine spornih pogodb (99. čl. ZOR). Ali je tako izražena volja v konkretnem primeru upoštevana zaradi morebitne drugačne jasne izjave, pa je stvar presoje sodišča.
Tožnik je s tožbo uveljavljal škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbenih obvez. Zato v tej zadevi ne gre za zapadlo terjatev, ki je verjetno izkazana z verodostojno listino in ni mogoče izdati plačilnega naloga ali izvršilnega sklepa iz 2. odst. 38. člena ZIP.
Upnik lahko uveljavi svojo terjatev le s tožbo.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev stroškov
O priznanju terjatve (izpolnitvi zahtevka), je upnik obveščen na naroku za preizkus terjatev. Tožnik ni dolžan povrniti nasprotni stranki pravdnih stroškov, če je tožbo umaknil takoj po naroku za preizkus terjatev.
Tožena stranka si pravno napačno tolmači, da je veljavna le pismena pogodba - taka oblika je po zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) prej izjema. Gospodarske pogodbe se praviloma sklepajo kot distančni posel po telefonu, teleksu itd.
Terjatve preko zajamčene plače in obresti od izhodiščne plače niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Tudi zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS štev. 25/97) predvideva (usklajeno z novelo ZPPSL) izplačilo neizplačanih plač zadnjih treh mesecev ter subrogacijsko pravico sklada le v takem obsegu - torej brez zamudnih obresti.
Sodišče napoti tretjega na pravdo v izvršilnem postopku v primerih, predvidenih v čl. 57 ZIP. Tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in je omejena na predmet, na katerega je predlagana izvršba. Tretji mora v ugovoru navesti razloge, ki naj izpodbijajo izvršilni sklep. Le sporna vprašanja, navedena v ugovoru, se obravnavajo v pravdnem postopku in je ocena o tem, ali gre za sporno situacijo, prepuščena izvršilnemu sodišču. Zato je napotitveni sklep izvršilnega sodišča procesna predpostavka za pravdo.
Pogodbena stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ima samo zahtevek na razvezo, ne pa tudi zahtevka na prilagoditev oziroma spremembo pogodbe. Razveze posojilne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščinah ni mogoče zahtevati samo v določbah o obrestih, ampak le v celoti.
odstop terjatve s pogodbo - prehod stranskih pravic na prevzemnika
Ob cediranju kreditne terjatve na zavarovalnico, je cedent prenesel na prevzemnika tudi obrestno terjatev. Če je bil torej kreditojemalec v zamudi nasproti kreditodajalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti zavarovalnici (cesionarju).
izvršilni naslov - prisilna izterjava davkov - dolgovni seznam - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - davčni obračun - samoobdavčitev - prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja
Dolgovni seznam oz. seznam zaostalih obveznosti dolžnika po 2. odst. 44. čl. ZDavP ni izvršilni naslov po ZIP. Pri prisilni izterjavi davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja (2. odst. 81. čl. ZDavP) po takem seznamu mora zato upnik predlogu za izvršbo ali zavarovanje priložiti vse izvršljive odločbe. Naravo pritrdilne odločbe je mogoče priznati davčnemu obračunu pri samoobdavčitvi (109. do 113. čl. ZDavP). Če dolgovni seznam vključuje tudi obveznosti po davčnih obračunih, mora upnik priložiti predlogu za izvršbo ali zavarovanje tudi vse relevantne davčne obračune (na obrazcih).
prednostne delnice - izključitev glasovalne pravice - kršitev pravice do glasovanja na skupščini delniške družbe - razveljavitev sklepov skupščine - dobri poslovni običaji
Ker je pravica do glasovanja pri prednostnih delnicah lahko izključena (302. čl. ZGD), mora takšna izključitev izhajati iz teksta statuta, ki opredeljuje razred prednostnih delnic brez glasovalne pravice.
Sodišče prve stopnje bi moralo vloženo tožbo zavreči, saj ne gre za lastninsko tožbo, ker tožeča stranka še ni lastnik nepremičnine - stanovanja v nedograjeni stanovanjski stavbi, saj se lastninska pravica iz pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Tožbe ni zavrglo niti pritožbeno sodišče, ker bi to pomenilo reformatio in peius (oziroma spremembo na slabše), kar prepoveduje določilo 374. člena ZPP. Z dnem začetka stečaja se vse nedenarne terjatve - tudi izročitev določene stvari, spremenijo v denarne terjatve skladno z 2.odst. 112. člena ZPPSL. Terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, je možno uveljaviti le s pravočasno prijavo. Za tako terjatev ni možno vlagati tožbe, saj zanjo stranka nima pravnega interesa, ker je ni mogoče izvršiti glede na določilo 111. člena ZPPSL, ki prepoveduje izvršbo in zavarovanje glede terjatev s statusom upniške terjatve. Po prodajni pogodbi bi tožnica lahko sama predlagala vpis v zemljiško knjigo vse do začetka stečaja - 3.odst 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov (prodajne pogodbe ter pobota terjatev) in zaradi okoliščine, da je dogovor o pobotu dosežen še pred zapadlostjo terjatve iz prodajne pogodbe (primerjaj 336. ZOR) oba posla skupaj tvorita enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je, ne glede na zunanjo formalno obliko, nadomestna izpolnitev. Takšna nadomestna izpolnitev pa je eden izmed načinov neenakomernega poplačila upnikov, ki je ena izmed predpostavk za izpodbijane pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL.
Določba 36. čl. ZNP, ki določa presumiran umik predloga kot posledico dejstva, da predlagatelj ni založil predujma za izvedenca, velja le v primerih, ko je dokaz z izvedencem nujen za samo odločitev (ko torej brez izvedenca sodišče sploh ne more meritorno odločiti). Na velja pa takrat, ko ta dokaz za samo odločitev ni nujen, ampak je le v korist enega ali drugega udeleženca. Opustitev plačila predujma tedaj nima za posledico domneve o umiku predloga - sodišče predlaganega dokaza pač ne izvede, kar ima za posledico odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.
ZIP člen 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1, 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - odredba - pravna sredstva
O napotitvi tretjega, naj zoper upnika v določenem roku sproži pravdo za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, se odloča z odredbo, zoper katero ni pravnega sredstva.
Pri preživljanju polnoletnih otrok, ki se redno šolajo, se bolj upoštevajo zmožnosti staršev, kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Polnoletni otroci (študentje) imajo v določenih primerih možnost in dolžnost lastnih zaslužkov, odvisno pač od študijskih obveznosti.
ZPP (1977) člen 221, 221. ZD člen 59, 60, 62, 64, 210/2-1, 59, 60, 62, 64, 210/2-1.
dedovanje na podlagi oporoke - neveljavnost oporoke
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinske obravnave, oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.