ukrepi trajnejšega značaja - odvzem mladoletnega otroka - osebnostna ali vedenjska motenost - zdravljenje oseb z duševno motnjo - odklanjanje zdravljenja (terapije) - starševska odgovornost - starševska skrb - stiki - otrokova želja - korist mladoletnega otroka - pritožbeni razlogi - konkretizirano grajanje - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Dokler mati ne bo imela pristnega, iskrenega uvida v svojo osebnostno motnjo in resnične (notranje) motivacije za spremembe, nobena strokovna pomoč zelo verjetno ne bo uspešna; dokler mati svojih z osebnostno motnjo pogojenih vzorcev vedenja in ravnanja ne bo spremenila, ji ni mogoče zaupati skrbi za mladoletnega otroka.
V skladu z načelom varovanja otrokove koristi sodišče sme in mora upoštevati otrokove želje, če in kolikor niso v nasprotju z otrokovo objektivno ugotovljeno koristjo.
Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje delodajalca - poškodba delavca - padec delavca - padec pod tušem - čiščenje prostorov - opustitev čiščenja - postopek čiščenja - standard povprečno skrbnega človeka - pravila stroke - varstvo pri delu
Glede uporabe tušev delavcev ni treba dodatno izobraževati niti kontrolirati, saj gre za običajne zadeve in je bil tožnik tudi za uporabo tuš kabine izobražen že v okviru splošnega izobraževanja o varstvu pri delu. Da mora vsak za seboj očistiti tuš kabino, pa sodi v osnovno higieno. Zato tožnik s sklicevanjem na nepoučenost delavcev o pravilni uporabi tuš kabin in na opustitev kontrole ne more uspeti.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/4. ZNP-1 člen 24, 24/1.
dediščinska skupnost - skupnost dedičev - razpolaganje dediča z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - razpolaganje z dediščino sodediča brez soglasja - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - dober gospodar - zavrženje predloga
Dedič ni smel samostojno, brez soglasja sodedinje, izvesti zamenjave peči. Prav tako ne more sam odločati o tem, da se stroški zamenjave peči krijejo iz sredstev na transakcijskem računu zapustnika. Za takšno razpolaganje z denarnimi sredstvi zapuščine tudi ne more pridobiti soglasja sodišča, saj zakon te možnosti ne predvideva. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi zapuščine je po četrtem odstavku 145. člena ZD izrecno predvidena le za razpolaganja upravitelja zapuščine.
Kot dober gospodar pa mora upravitelj oceniti nujnost predlaganega razpolaganja. Upravitelj bi moral v okviru svojih pooblastil ugotoviti, ali je zamenjava plinske peči nujno potrebna ali bi morebiti zadostovalo že popravilo ter ali bi bilo slednje cenejše in s tem primernejše z vidika ohranjanja vrednosti zapuščine.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088791
ZIKS člen 145, 145/1, 145/3, 145a. ZDen člen 80, 80/3. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 20, 20/1, 37
zaplemba premoženja - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - komanditna družba - delež v družbi - cesijska pogodba - relevančna in irelevančna teorija - dednopravna pogodba - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - vrednost odvzetega podjetja
Namen vračanja premoženja po ZIKS in ZDen je poprava krivic obsojencem, zato se premoženje vrača njim ali njihovim dedičem. Ker 145. člen ZIKS določa, da se v primeru, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izročitev premoženja prevzemniku terjatve in ga je vrnilo pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088568
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 5, 6, 88, 88/1. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - konverzija - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - prepoved povratne veljave zakona - slaba vera banke - delna ničnost pogodbe
Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih je vgrajeno v samo pogodbo, saj je na podlagi spornega pogodbenega pogoja breme valutnega tveganja v celoti preneseno na kreditojemalca. Četudi je bilo za obe pogodbeni stranki (enako) negotovo, kakšno bo gibanje tečaja, se je valutno tveganje lahko realiziralo le v korist ali škodo potrošnika, ne pa tudi banke (slednje je posledica zakonodajalčeve zahteve po kapitalski ustreznosti bank, oziroma t. i. zaprtih deviznih pozicij). Navedeno pa skupaj z ugotovitvijo, da banka pojasnilne dolžnosti ni opravila z dolžno skrbnostjo, privede do zaključka, da v trenutku sklenitve kreditne pogodbe informacijski razkorak med pogodbenima strankama ni bil odpravljen.
taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - razveljavitev plačilnega naloga - oprostitev plačila sodne takse - predlog za dopustitev revizije
Taksna oprostitev se nanaša na celotni postopek, v katerem je stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč.
Prvemu tožencu je bila v tem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč tako za postopek pred sodiščem prve stopnje kot za pritožbeni postopek, zato je plačila sodnih taks že po samem zakonu oproščen in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko preverjanje pogojev za taksne olajšave.
podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - načelo sorazmernosti
Ker so zaključki sodišča prve stopnje o zdravstvenem stanju udeleženca strokovne narave, jih pritožba ne more izpodbiti zgolj s subjektivno oceno udeleženca, da se počuti zdrav ter da je sposoben skrbeti zase, ter s pavšalno navedbo, da izvedensko mnenje ocenjuje kot enostransko in pomanjkljivo.
Sodišče je podaljšalo ukrep le za toliko časa, da se opravi prilagoditev ustrezne medikamentozne terapije ter da zdravila začnejo učinkovati, torej da časa, ko nevarnost hudega ogrožanja udeleženca preneha.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
višina nagrade izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnilno izvedensko mnenje - pisna dopolnitev
Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da izvedenec ni upravičen do nagrade za pisno dopolnilno izvedensko mnenje, če je v njem le odgovoril na vprašanja in pripombe pravdnih strank v zvezi z že izdelanim mnenjem in torej ne odgovarja na nova vprašanja ali opravi nove naloge. Vendar v predmetni zadevi ne gre za takšno situacijo.
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 282. SPZ člen 167, 184, 184/1, 191, 205, 207, 207/1, 209, 209/1.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - stečaj odstopnika terjatve - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi
Uveljavitev ločitvene pravice v stečajnem postopku ni nujna (potrebna) za zagotovitev enake obravnave vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Upnik lahko (ima pravno možnost) uveljaviti ločitveno pravico zunaj sodno tako, da po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico sam proda premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, in si iz kupnine poplača svojo terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico.
Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavi (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje ter da se fiduciarna zavarovanja v primeru insolventnosti dajalca zavarovanja zreducirajo (na strani prejemnika zavarovanja - fiduciarja) na takšen obseg pravne oblasti, kot ga poznamo pri zastavni pravici (ki zadošča potrebam zavarovanja). Tako se fiduciarju v primeru fiduciantovega stečaja ali prisilne poravnave priznava nekaj manj kot popolno imetništvo terjatev, in sicer le ločitvena pravica.
Čeprav upnik prijavi terjatev in ločitveno pravico iz prvega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ne izgubi pravice zunajsodno uveljaviti to ločitveno pravico. Povedano pomeni, da kljub prijavi terjatve in ločitvene pravice obstoječi upnik ni izgubil pravice le-ti uveljavljati "zunajsodno", tj. v danem izvršilnem postopku.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 81, 81/3, 87, 87/1.
vpliv osebnega stečaja na izvršilni postopek - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - rubež vozila - register neposestnih zastavnih pravic - vpis
Zapisnik izvršitelja o rubežu v spisu potrjuje, da je izvršitelj opravil vpis rubeža motornega vozila v register neposestnih zastavnih pravic, upnik pa pritožbi prilaga tudi ustrezen izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti izvršbe na motorno vozilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088432
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/3, 296, 296/1. ZKP člen 354, 371, 371/1, 371/1-11, 392.
kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kvalificirana oblika lahke telesne poškodbe - sprememba pravne kvalifikacije - sprememba opisa kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - izvedensko mnenje - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodna praksa je sicer res zavzela stališče, da ne velja absolutna vezanost sodbe na obtožbo, a je ta odmik dopusten le pri obsodilnih sodbah. Pri oprostilni in zavrnilni sodbi po drugi strani takšen odmik ni niti zakonsko dopusten, niti ga ne dopušča sodna praksa. Obdolženi je lahko oproščen le obtožbe za kaznivo dejanje kot je opisano v obtožbi pristojnega tožilca, tudi obtožbo je mogoče zavrniti le glede kaznivega dejanja kot je opisano v obtožbi pristojnega tožilca. Sodišče namreč ne more "zavrniti obtožbe", ki sploh ni bila vložena oziroma obdolženca "oprostiti obtožbe", ki ni bila vložena in jo je sestavilo oziroma oblikovalo samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088421
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1.
kredit v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - novejša sodna praksa - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kot sankcija za kršitev - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - delna ničnost pogodbe - nedopustnost - valutno tveganje - sprememba pogodbe - odvračalni učinek - retroaktivnost - načelo lojalne razlage prava EU - preplačilo - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Stališč sodne prakse v zvezi z izdajo ureditvenih začasnih odredb v "običajnih" sporih (sporih brez elementa evropskega prava varstva potrošnikov), o strogi in ozki razlagi pojma težko nadomestljive škode, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, v kateri je treba pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ razlagati lojalno (evroskladno). Ob takšni razlagi pravilnost stališča o verjetno izkazani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode izkazuje že ugotovitev, da je tožnik toženi stranki že plačal več kot je od nje prejel. V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi moral zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti: poslabšanje premoženjskega stanja tožnika zaradi finančnega bremena, povezanega z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov.
ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija dediča - pravni interes za tožbo - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - pogoji za veljavnost pogodbe - neveljavna pogodba - izbrisna tožba - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Poslovna sposobnost A. A. res ni bila odvzeta, vendar pa je položaj, ko pogodbo sklene oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa (več) sposobnosti razsojanja (sposobnost razumeti pomen izjave poslovne volje), po vsebini enak položaju, ko tako pogodbo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Takšna pogodba je nična. Odločilna je torej dejanska sposobnost osebe, da razume pomen in posledice konkretnega pravnega posla, v zvezi s katerim je poslovno voljo izjavila.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da so bile pojmovne in voljne sposobnosti A. A. zgolj bistveno zmanjšane, temveč, da ni bil sposoben razumeti vsebine pogodbe in njenih možnih pravnih posledic. Na to je vplivala kombinacija odvisnosti od alkohola, nevrološke bolezni (izvedenec je v zvezi s tem opisal tudi kognitivne težave, ki pri njej nastanejo) in osebnostne strukture.
Bistveno za odločitev o pritožbi je, da je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo upoštevaje ustaljeno sodno prakso (Višje sodišče v Ljubljani (VSL) Cst 2/2023, VSL Cst 57/2025, VSL Cst 297/2023), ki za takšne primere, kot je dolžnikov, določa, da v primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora, nastopi v primeru postopka stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00088540
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 55. OZ člen 14, 39, 39/1, 39/4, 111, 111/2, 616, 616/1. ZPSPP člen 26, 26/1, 28, 28/1, 28/1-2. SZ-1E člen 52. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiv notarski zapis - dokaz zapadlosti terjatve - soglasje z neposredno izvršljivostjo - nedenarna terjatev - izpraznitev poslovnega prostora - pravnomočna sodna odločba - najemna pogodba za poslovni prostor - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - nastanek obveznosti - zapadlost obveznosti - najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas - sodna intervencija - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - kondikcijska terjatev
Ni bistveno, da za predmetno najemno razmerje ZPSPP, ki je za odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor v 26. členu izrecno predpisoval sodno intervencijo, ni več uporabljiv. Prav tako ni odločilno, da se konkretno najemno razmerje presoja OZ, skladno s katerim se zakupna oziroma najemna pogodba odpove že s strankino enostransko izjavo oziroma izvensodno. Ključno je, da je kondikcijska obveznost vrnitve nepremičnine nastala šele po sklenitvi najemne pogodbe. Zato kljub temu, da je bila slednja sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, in kljub temu, da je obveznost vrnitve nepremičnine kot posledica odpovedi pogodbe v le-tej izrecno določena, upnik ne more že neposredno na podlagi pogodbe doseči izvršbe za uveljavitev izpraznitve in izročitve nepremičnine. Omogočena pa mu je pot pravde, v kateri bo na podlagi dajatvene tožbe lahko pridobil pravnomočno sodbo z nalogom dolžniku, da mora izprazniti in izročiti nepremičnino.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - izvršljivost - primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti
Glede podatkov o poslovnih partnerjih, s katerimi je družba prenehala sodelovati v zadnjih treh letih, ne drži, da je izvršilni naslov v tem delu neizvršljiv. Navedena obveznost pomeni predložitev seznama poslovnih partnerjev, s katerimi v zadnjih treh letih dolžnik ni poslovno sodeloval.
ZIZ člen 15, 53, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 76, 76/3, 76/4, 343, 343/1, 343/4, 366, 431
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - pravdni postopek na podlagi 62/2. čl. ZIZ - obstoj pravnega interesa za pritožbo - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na določbe ZIZ v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa že dosegel. Možnosti, za kakršno se zavzema pritožba, da bi izvršilno sodišče ob razveljavitvi sklepa o izvršbi tudi zavrglo predlog za izvršbo, pa ZIZ, ko gre za odločanje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v celoti ali le zoper njegov naložitveni del), ne predvideva. Cilja, ki ga dolžnik zasleduje v tem pritožbenem postopku, torej v okviru izvršilnega postopka ne more doseči, bo pa imel to možnost v sledečem pravdnem postopku.
Prvi odstavek 8. člena ZDOdv določa, da se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugim organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve, kar pomeni, da je podana zakonska podlaga za uporabo Odvetniške tarife tudi za zastopanje Državnega odvetništva.
Dejstvo, da država zagotavlja sredstva za delo Državnega odvetništva iz proračuna, ne pomeni, da bi moralo biti pravdanje z državo brezplačno, saj bi ravno to pomenilo neenako obravnavanje: če namreč v proračun prispevajo vsi davkoplačevalci, pa stroškov Republiki Sloveniji v primeru neuspeha v pravdi ne bi bilo treba plačati le nekaterim davkoplačevalcem.