ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2.
konec postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primernost izvršilnega naslova - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - pravnomočnost - naložitev obveznosti - seznam neplačanih priznanih terjatev - dajatveni del - načelo formalne legalitete - pravica do pravnega sredstva
Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je med drugim v njem naveden tudi vrsta in obseg obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Izvršilno sodišče je namreč na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako kot se glasi in v obsegu, kot se glasi. V konkretnem primeru pa iz izreka sklepa o končanju stečajnega postopka ne izhaja naložitev obveznosti dolžnika, zato sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ni primeren naslov.
Pravnomočen postane izrek sklepa in ne obrazložitev. V izreku sklepa mora biti vsebovana dolžnikova obveznost do upnika, da je izvršilni naslov primeren. Obrazložitev sodne odločbe sodišče pojasni svojo odločitev in tako stranke seznani z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva.
ZP-1 člen 8, 9. KZ-1 člen 26, 30. ZPrCP člen 46, 46/6.
prekoračitev hitrosti v naselju - dejanska zmota - cestna prometna signalizacija
Storilec je glede na dejstvo, da je bilo do točke izmerjene hitrosti njegovega vozila le nekaj hiš, bil v dejanski zmoti glede okoliščin, ki se jih v mejah potrebne pazljivosti ni moral in mogel zavedati, saj se mimo table za naselje ni peljal, zaradi nekaj hiš in prehoda za pešce pa se ob dejstvu, da mu je cesta nepoznana, ni mogel in moral zavedati, da je v naselju oziroma da je omejitev hitrosti 50 km/h. Vsled navedenemu so utemeljene pritožbene trditve, da je bil storilec v času storitve prekrška v neizogibni dejanski zmoti, razlogi sodišča prve stopnje, da se je storilec moral zavedati, da se nahaja znotraj naselja, saj ni peljal mimo znaka, ki označuje konec naselja, hiše pa so strnjene, pa glede na vse ugotovljene okoliščine (ko se storilec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, pri vključitvi iz stranske na lokalno cesto v naselju D. pa je do točke meritve bilo le nekaj hiš in prehod za pešce) pa glede na zgoraj povzeto definicijo "roba naselja" nepravilni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00087225
ZD člen 32. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1
izpodbijanje sklepa o dedovanju - ugotovitev obsega zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - izločitev prispevka iz zapuščine - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - povečanje vrednosti nepremičnine - alikvotni del zapuščine - solastninski delež - vrednost dednega deleža - denarna vrednost - stroški odgovora na pritožbo
Potomčeva pravica iz 32. člena ZD nastane le kot alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - nujni dedni delež - nujni delež prikrajšanje nujnega deleža - darilo dediču
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič zahtevek uveljaviti v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca (to v konkretnem primeru ni podano) oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino. To pa ni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa sodba na podlagi tožbe zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. Takšna tožba je oblikovalne in dajatvene narave. Prikrajšani nujni dedič mora z oblikovalnim zahtevkom zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo (dela) darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče.
URS člen 19, 51, 51/3. ZDZdr člen 3, 17, 17/2, 39, 39/1, 61, 61/1, 62, 62/4, 67, 67/3.
varstvo osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do odklonitve zdravljenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep o uvedbi postopka - obrazložitev sklepa - očitna pomota - privolitev v psihiatrično zdravljenje - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - sklep o ustavitvi postopka - veljavnost privolitve - duševno zdravje - demenca - izvedenec psihiatrične stroke - izvedensko mnenje - pogoji za zadržanje na zdravljenju - presoja izpolnjevanja pogojev - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - učinek pravnomočnosti sklepa - potek pritožbenega roka
Ustava RS določa pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena). Le pod pogojem, da bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju in da sta odvzem svobode in prisilno zdravljenje nujno potrebna za zagotovitev varstva ostalih temeljnih človekovih pravic bolnika, je mogoče zadržanje tistih duševnih bolnikov, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe. V tovrstnih primerih država nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju.
Sodišču prve stopnje pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni bilo treba presojati, ker je ugotovilo, da je A. A. jasno in nedvoumno privolil v zdravljenje na oddelku.
Glede na to, da se pritožbeni rok za vložitev pritožbe A. A. v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja še ni iztekel, sodišče druge stopnje hkrati ni odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo A. A. tudi sam vložil pritožbo, bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju odločalo tudi o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo tudi njemu iztekel rok za pritožbo. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz tretjega odstavka 67. člen ZDZdr pa je sodišče druge stopnje o pritožbi njegovega odvetnika kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.
zavrženje tožbe - litispendenca - učinek litispendence - skupno premoženje zakoncev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje ugovora v pravdi
Odveč je pritožnikova skrb, da ne bo mogel uveljaviti svojega nadpolovičnega deleža v okviru pravde P 141/2023. Svojo pravico iz skupne lastnine bo lahko v tej pravdi obranil z ugovorom. Z zavrženjem tožbe se mu ne odreka pravno varstvo in ne onemogoča enako varstvo pravic.
Mladoletniku se lahko glede na izrecne določbe petega poglavja ZP-1 izreče le vzgojne ukrepe in globo, pri čemer je v pritožbenem postopku nesporno, da mladoletnik že prestaja najstrožji vzgojni ukrep, prekrškovni organ pa ni dokazal, da je mladoletnik globo po svojih premoženjskih razmerah zmožen plačati, zato so njegova pritožbena zavzemanja o smotrnosti nadaljevanja predmetnega postopka o prekršku zoper storilca neutemeljena.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 365, 365-1. ZST-1 člen 34a, 34a/4.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vročitev s fikcijo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Pritožba je bila na pošto oddana priporočeno 22. 5. 2025, kar je po izteku petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožba z dne 22. 5. 2025 prepozna, jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dvom v prištevnost - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Iz prav nobenega dokaza ne izhaja ničesar, kar bi vzbudilo dvom v obdolženčevo prištevnost v času storitve prekrška, tudi na zaslišanju dne 24.4.2025 pa obdolženec ni imel pripomb na izveden postopek. Tako trditve zagovornikov v pritožbi, da je bil obdolženec močno opit in zato v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zaradi česar ni mogel podati veljavne izjave, da se strinja z opravljenim preizkusom alkoholiziranost, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na drugi odstavek 113.d člena ZP-1 in ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.
ugovor zoper plačilni nalog - pobotni ugovor - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskih ugotovitev, na katerih je pravilno uporabilo materialno pravo. Tako sodne takse od uveljavljanega pobotnega ugovora pravilno ni odmerilo od njegove vrednosti, temveč od vrednosti tožbenega zahtevka, saj pobot, če se izkaže, da je utemeljen, v višjem znesku ni možen.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - zahteva za sodno varstvo - ugoditev pritožbi - pravnomočnost plačilnega naloga
Pritožnik povsem utemeljeno izpostavi, da je sodišče oprlo odločitev na napačne podatke, saj je bila zoper omenjeni plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, s katero je storilec uspel. S sodbo ZSV 108/2023 z dne 10.2.2025 je bilo namreč ugodeno zahtevi za sodno varstvo, postopek zoper storilca zaradi prekrška po 5. tč. 6. odst. 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) pa se je ustavil. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 18.6.2025 (l. št. 72 spisa) izhaja, da so bile pomotoma vpisane KT že izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk. Ob tem, ko je prišlo do očitne pomote pri vpisu kazenskih točk, saj je storilec z vloženo zahtevo za sodno varstvo uspel in plačilni nalog ni postal pravnomočen, pomotoma vpisane KT pa so že izbrisane, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma preuranjeno zaključilo, da obstojijo okoliščine iz drugega odstavka 202.e člena ZP-1. Utemeljeni pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (drugi odstavek 163. člena ZP-1).
resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazni standard gotovosti
Glede na čustveno napet odnos med nekdanjima partnerjema, ki ga nenazadnje priznavata oba, pa tudi priča A. A., naravo domnevne izjave (podane bodisi v narečju ali v slovenskem knjižnem jeziku) in odsotnost vsakršnih nadaljnjih ravnanj, ki bi potrjevala resnost izrečenih besed, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v danem primeru lahko kvečjemu za izraz afekta ali frustracije obdolženca, ne pa za grožnjo v kazenskopravnem smislu.
ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
začasna odredba - švicarski franki (CHF) - zavarovanje nedenarne terjatve - kredit v CHF - varstvo potrošnikov
Evroskladna razlaga pravnega standarda težko nadomestljive škode v okviru predpostavke iz druge alineje 272. člena ZIZ pa je mogoča na način, da je mogoče šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. ZZVZZ člen 23, 44c, 44c/6, 63. URS člen 50, 51. ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2.
zdravljenje v tujini - vsebina napotnice - nastanek zavarovalnega primera
Ključno za odločitev je predmet oziroma obseg napotitve in kakšen poseg je bil tožnici izveden. Tožnica je namreč upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tuijini, ki je bilo izvedeno v okviru izdane napotnice, ob tem, da je za opravljeni poseg upravičena do povračila v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški.
Pri zdravstvenem zavarovanju oseb v tujini zavarovalni primer ne nastane šele z upravičenčevim (zavarovančevim) plačilom stroškov zdravljenja, temveč že s samim nastankom teh stroškov. Gre za primerljiv položaj s tistim, ki ga ima zavarovanec v okviru domačega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem stroške zdravljenja v tujini krije nosilec obveznega zavarovanja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDZdr člen 62, 62/4.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševno zdravje - izjava volje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - izvedensko mnenje - ustavitev postopka
Že zato, ker sporni zapis ni naveden v izpodbijanem sklepu, ampak predhodnem procesnem sklepu, omenjeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne more biti upošteven. Neutemeljen pa bi bil tudi, če bi bil tak zapis v izpodbijanem sklepu, saj glede na odločitev sodišča prve stopnje ne gre za zapis odločilnega dejstva, torej dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejeto odločitev.
prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - lažja izvedba postopka - preobremenjenost sodišč
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik (med drugim) utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Prenosa krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi pa ne narekujejo niti navedbe zagovornika o obdolženčevem slabem zdravstvenem stanju, pri čemer je primarno poudariti, da slabše obdolženčevo zdravstveno stanje samo po sebi ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za prenos krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 89, 89/1, 89/1-5, 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-10, 118, 125, 125/2. ZZP člen 337, 337/1.
neuspešno poskusno delo - nosečnost delavke - zdravstveno opravičena odsotnost z dela - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - predlog za sodno razvezo - podaljšanje poskusnega dela - neenaka obravnava
Toženka je tožničino poskusno delo predčasno (negativno) ocenila zaradi tožničine upravičene odsotnosti z dela zaradi njenega zdravstvenega stanja v nosečnosti, kljub zakonski možnosti podaljšanja poskusnega dela v primeru začasne odsotnosti z dela (drugi odstavek 125. člena ZDR-1). To je neupravičena neenaka obravnava tožnice zaradi njenega družinskega in zdravstvenega stanja (prvi odstavek 6. člena ZDR‑1). Ocena poskusnega dela tožnice tudi v časovnem aspektu ne more biti realna, saj se zaradi diskriminatorne predčasne ocene poskusnega dela tožnica v dogovorjeni poskusni dobi niti ni mogla izkazati oziroma izpolniti pričakovanj toženke. Glede na navedeno je redna odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podana zaradi neutemeljenega odpovednega razloga iz 1. in 10. alineje prvega odstavka 90. člena ZDR-1 in že zato ne more predstavljati zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja pri toženki.
Toženka v postopku sploh ni predlagala sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1, ki pride v poštev v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi. Sodišče prve stopnje tako pravilno ni presojalo vseh okoliščin primera in interesov strank v luči možnosti nadaljevanja delovnega razmerja, saj po veljavni zakonodaji lahko o sodni razvezi oziroma trajanju delovnega razmerja odloči le na predlog delavca ali delodajalca, in ne po uradni dolžnosti.
začetek stečajnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - predlog upnika - domneva insolventnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe
Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Zato pritožba družbenika ni dovoljena. Z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/24-14, z dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 71.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - varstvo osebne svobode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do odklonitve zdravljenja - psihiatrično izvedensko mnenje - uporaba milejšega ukrepa
Sodišče se je v zadostni meri vsebinsko opredelilo tudi do možnosti milejših oblik zdravljenja. Z njimi zasledovanega cilja ne bi bilo mogoče doseči. Sprejeta odločitev ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr).