KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082327
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 358, 358-1.
grdo ravnanje - kaznivo dejanje grožnje - oprostitev obtožbe - zakonski znak kaznivega dejanja - ali je dejanje kaznivo dejanje - direktni naklep - določen opis kaznivega dejanja
Državni tožilec v pritožbi ne pojasni, kateri del opisa vsebuje poseben namen obdolženke, da je dejanje storila zato, da bi oškodovanko vznemirila, temveč poudarja le posledico obdolženkinega ravnanja v smislu, da je oškodovanko z grdim ravnanjem vznemirila. Opis nastanka posledice pa še ne pomeni opisa namena kot subjektivnega dela biti kaznivega dejanja, saj na tak namen ni dopustno le sklepati iz opisa posledice.
Glede na izveden dokazni postopek in več razpisanih narokov za glavno obravnavo je pritrditi pritožbi, da je razpravljajoča sodnica ne glede na to, da v zadevi glavne obravnave v novem sojenju še ni razpisala, izpodbijani sklep izdala v fazi med dokaznim postopkom. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 340. člena ZKP, pritožba zoper izpodbijani sklep v tej fazi postopka ni dovoljenja, temveč je takšen sklep mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo. Ob tem pa napačen pouk v izpodbijanem sklepu, in sicer, da je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru, ne more konstruirati pravice, ki je zakon ne predvideva. Če pritožba zoper sklep ni dovoljena, namreč tega nepravilen pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Drži sicer, kot navaja pritožba, da mora stranka v predlogu za oprostitev plačila takse navesti le tiste podatke o dohodku in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena zakona. Pri tem pa je bistveno, da stranka ter njeni družinski člani v predlogu za oprostitev plačila taks podajo soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobijo podatke, ki so davčna tajnost. Za popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse tako ne zadostuje že zahteva stranke, naj jo sodišče plačila sodnih taks oprosti, ampak mora biti v njej vsebovano tudi navedeno soglasje stranke in njenih družinskih članov. Pritožbene navedbe, da bi sodišče lahko domnevalo, da tožnika soglašata s pridobitvijo podatkov, ki so davčna tajnost, so tako neutemeljene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082515
ZSKZDČEU-1 člen 7, 9, 9/1, 10, 10-2, 11, 31.
predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Določbo 31. člena ZSKZDČEU-1 si zagovornik napačno tolmači, saj ta predvideva postopek odločanja v primeru več nalogov (konkurenca nalogov), kar v konkretni zadevi ni primer. Iz podatkov spisa, prav tako iz razlogov izpodbijanega sklepa, nenazadnje pa v tem pogledu niti zagovornik ne trdi drugače, je sodišče prve stopnje prejelo le en nalog za prijetje in predajo, in to s strani Republike Madžarske. Republika Avstrija ni poslala nobenega naloga Republiki Sloveniji, temveč je, kot izhaja iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu (točka 11 obrazložitve), le zavrnila predajo zahtevane osebe na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je Republiki Avstriji posredovala Republika Madžarska.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zdravljenje zaradi kontroliranja prejemanja zdravil - način zdravljenja - bolnišnično zdravljenje - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sposobnost sodelovati v postopku
Odločitev sodišča prve stopnje, da se udeležencu omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, temelji na strokovni presoji izvedenke, ki je ocenila, da bi lahko v nasprotnem primeru zanj nastale škodljive posledice (tretji odstavek 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), in sicer bi se udeleženec glede na takratno psihično stanje še dodatno vznemiril, to pa bi njegovo psihično stanje poslabšalo. Njegove pravice in koristi je v postopku dokazovanja zastopal odvetnik. Odvetnik predlogu izvedenke ni nasprotoval.
ZVEtL-1 člen 11, 11/1. ZFPPIPP člen 299a, 299a/1, 299a/1-3, 299a/4, 299a/4-1. ZZK-1 člen 6, 6/1.
stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem - ločitvena pravica - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice - fikcija prijave - pravna fikcija - zaznamba postopka po ZVEtL - zaznamba spora - publicitetni učinek - premoženje tretjega
V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZVEtL ima zaznamba postopka po ZVEtL naravo zaznambe spora po določbah zakona, ki ureja zemljiško knjigo, in tako pritožbena argumentacija razlikovanja med zaznambo postopka in zaznambo spora ni pravilna. Gre za zaznambo v smislu 1. in 2. alineje 3. točke prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP in pritrditi je odgovoru na pritožbo izločitvenih upnikov, da je bila od dne 20. 8. 2015 dalje po samem zakonu prijavljena izločitvena pravica vseh etažnih lastnikov stavb na nepremičninah, ki naj bi predstavljale pozneje najdeno premoženje v tem postopku. Pritrditi je, da obstaja pravna fikcija prijave izločitvene pravice na nepremičnini na podlagi 299.a člena ZFPPIPP.
Prisilna dejanja zaradi poplačila dolgov stečajnega dolžnika se smejo izvajati zoper premoženje stečajnega dolžnika, saj gre za prisilno generalno izvršbo, a potrebno je upoštevati stališča iz ustavnosodne presoje o varstvu položaja tretjega v izvršilnem postopku, ki mu grozi, da bo prenehala njegova pravica na stvari najkasneje s prodajo v izvršilnem postopku za poplačilo njemu tujega dolga. Ustavno sodišče je poudarilo, da ne more biti cilj izvršilnega postopka, da pride upnik do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (torej ne iz premoženja dolžnika ampak nekoga tretjega). Zgolj to, da upnik dobi poplačano svojo terjatev, ne more biti ustavno dopusten razlog za poseg v pravico osebe, ki ni dolžnik.
ZPP člen 163, 163/4. ZOdvT člen 3, 3/2, 14, 14/2, 19.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - izredna pravna sredstva - ustavna pritožba - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - ena nagrada - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje mora sklep o višini stroškov izdati po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, in sicer ne glede na to, ali so bila v zadevi morebiti vložena izredna pravna sredstva ali ustavne pritožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbe ZOdvT in toženi stranki priznalo samo eno nagrado za postopek, ker se je že nastala nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje vštela v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini po tem, ko je pritožbeno sodišče potrdilo vmesno sodbo, ne predstavlja ponovljenega postopka, ki bi skladno z 19. členom ZOdvT predstavljalo novo stopnjo.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082716
ZNP-1 člen 149, 151. URS člen 22.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - vsebinska identičnost tožbenega predloga in predloga začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nadomestitev soglasja solastnikov - nujen posel rednega upravljanja - nujna vzdrževalna dela na stavbi - načelo kontradiktornosti postopka - ekonomska upravičenost posla - namen postopka - pravice solastnika nepremičnine - dejanska etažna lastnina - skupni del večstanovanjske stavbe
Po 151. členu ZNP-1 je dopustno izdati začasno odredbo, ki se v celoti ujema s predlogom odločitve o glavni stvari, le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Če predlagatelj tega pogoja ne izkaže, sodišče ne sme slediti predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi v takšnem primeru brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez pravice nasprotne stranke, da uveljavlja svoje interese, dejansko ugodilo predlogu za odločitev o glavni stvari.
Ekonomska upravičenost izvedbe del ne more biti kriterij za poseg v pravice nasprotnih udeležencev že z izdajo začasne odredbe. Ta je lahko eden od kriterijev v postopku odločanja o glavni stvari.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12b, 12b/1, 12b/1-2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče ni dolžno samo pridobivati vseh podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju predlagatelja, ki utemeljujejo taksno oprostitev.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - izvedensko mnenje - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - zapisnik o zaslišanju - mladoletni otrok kot oškodovanec - pravni pouk - zaupna oseba
Obdolženi namreč prezre, da je oporekanje vsebini izvedenskega mnenja, načinu dela sodne izvedenke in njeni nepristranskosti stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje v nadaljevanju kazenskega postopka, ko bo v okviru postopka dokazovanja po potrebi izvedensko delo (vnovič) dopolnilo ter sodno izvedenko (ponovno) zaslišalo ali morebiti izvedenstvo zaupalo še drugemu sodnemu izvedencu, nikakor pa gre ne za vprašanje (ne)zakonitosti dokaza, za katerega ni dvoma, da je v danem primeru pridobljen na zakonit način.
DZ člen 7, 7/4, 138, 138/4, 141, 141/8, 197. ZNP-1 člen 101, 108. URS člen 54.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba ureditve stikov - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba preživninske obveznosti - bistveno spremenjene razmere - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - rojstvo otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - omejitev starševske skrbi - Društvo za nenasilno komunikacijo - konfliktnost med starši - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Za poseg v s sodno poravnavo dogovorjen režim stikov morajo biti, enako kot za poseg v pravnomočno odločitev sodišča glede stikov, podani posebej utemeljeni razlogi. Izkazana mora biti bistvena sprememba okoliščin, ki so bile podlaga prvotni odločitvi.
To, da se preživninskemu zavezancu rodijo otroci, sicer poveča stroške, a sprememba ni odločilna oziroma ne predstavlja spremembe premoženjskih zmožnosti tedaj, ko so te dovolj dobre oziroma tedaj, ko tudi rojstvo otrok ne poruši vrednostnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. V zadevi II Ips 454/99 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da se starši ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, preživninski zavezanec se mora potruditi, da bo toliko zaslužil, da bo lahko preživljal svoje otroke, saj je to njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije.
finančni leasing - neplačilo obrokov - prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice - splošni petletni zastaralni rok
Pravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da v primeru, ko pogodba o leasingu vsebuje določilo, da lastninska pravica preide na leasingojemalca s plačilom zadnjega obroka ali s plačilom nekega drugega v pogodbi dogovorjenega zneska, ima takšna pogodba značaj prodajne pogodbe (prodaja na obroke in prodaja s pridržkom lastninske pravice).
OZ člen 171, 171/1. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 324.
delovna nesreča - odgovornost delodajalca za škodo - povrnitev stroškov zdravljenja - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - prispevek delavca kot oškodovanca - obrazložitev sodbe - opombe
Sodba je slabo strukturirana. V skladu s 324. členom ZPP mora namreč vsebovati obrazložitev, v kateri morajo biti navedeni vsi razlogi za odločitev sodišča. Bistveni deli obrazložitve izpodbijane sodbe pa so vsebovani v opombah, ki temu niso namenjene. Kot je pojasnjeno že v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je opomba "krajše pojasnilo k tekstu", ni pa opomb dopustno uporabljati tako, kot je to storjeno v izpodbijani sodbi, saj so v njih bistveni deli razlogov za odločitev sodišča.
Oškodovanec je bil dovolj poučen o varstvu pri delu (izobraževanje in preizkus se je izvajalo vsakih šest mesecev, bil pa je vrsto let zaposlen na istem delovnem mestu), tako tudi glede pomena znaka za nevarnost zaradi objektov oziroma stvari na svetli poti premika. Zaradi tega bi se moral umakniti v vagon ali pa sestopiti z vlaka, pri svojem delu, kjer je nenazadnje najprej sam odgovoren za svojo varnost, pa niti ni bil dovolj pozoren, da bi prej opazil, da krtače niso zapete, čeprav je stal na stopnicah zadnjega vagona v kompoziciji in so torej krtače udarjale po vseh prejšnjih vagonih, pri tem pa je bil tudi ena od oseb, ki je morala paziti na to, da na poti premika ni ovir, s čimer je pomembno soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
URS člen 22. OZ člen 111, 111/1, 111/3, 468, 468/1, 468/1-3, 468/2, 468/3. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - izpolnitev z napakami - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - kondikcija - povračilo škode - neposredna škoda - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - vzročna zveza
Posredna škoda ali škoda zaradi zaupanja predstavlja škodo, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, pravnih in dejanskih, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo izročil prodajalec, nima napak oziroma da bo prodajalec svojo izpolnitev opravil pravilno (brez napake). Ta razpolaganja pa so se zaradi napak stvari izkazala za nepotrebna, nekoristna pa tudi škodljiva. V ta okvir je potrebno umestiti tudi škodo, ki jo tožnika uveljavljata v višini kupnine za kamniti kuhinjski pult (1.781,85 EUR). Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba glede kamnitega kuhinjskega pulta ni bila sklenjena med tožnikoma ter toženko, temveč med tožnikoma ter podjetjem X. d.o.o., ki je sporni kuhinjski pult po plačilu kupnine s strani tožnikov dobavilo in pri tožnikih tudi montiralo v kuhinji, ki jo je dobavila toženka, je pravilen in mu pritrjuje tudi pritožba. Kakšno vlogo je imela toženka pri tem, da je bila prodajna pogodba glede kuhinjskega pulta med tožnikoma in družbo X. d.o.o. sklenjena, pa za odločitev v predmetni zadevi niti ni ključnega pomena. Odgovornost toženke, da tožnikoma povrne škodo, ki je po višini enaka znesku za sporni kuhinjski pult plačane kupnine, ima namreč podlago v odgovornosti toženke za stvarne napake po prodajni pogodbi, s tožnikoma sklenjeni za dobavo in montažo kuhinje, in sicer v določbi drugega odstavka 468. člena OZ.
Pritožba prvostopenjskih zaključkov, da je bil sporni kuhinjski pult izdelan po naročilu in natanko prikrojen dimenzijam kuhinje, ki jo je dobavila toženka po prodajni pogodbi s tožnikoma, ne prereka. Zaključkov prvostopenjske sodbe, da je bil sporni kamniti pult demontiran zgolj, ker je bila potrebna demontaža kuhinje, s čimer je kuhinjski pult kot tak izgubil svojo funkcijo, pa toženka ne zmore omajati. Ne gre prezreti, da v postopku na prvi stopnji ni prerekala navedb tožnikov, da je kuhinjski pult po demontaži kuhinje za njiju neuporaben, tak zaključek pa narekuje tudi logično sklepanje. Po tako izpostavljenem se pokaže, da je škoda, tožnikoma nastala v višini kupnine za sporni kuhinjski pult, v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo (izpolnitev s stvarno napako) toženke po prodajni pogodbi za dobavo kuhinje.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 298, 298/5, 298a, 383, 383/2, 383/2-3.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - delna razveljavitev - nemožnost preizkusa sklepa
Pravila iz 298.a člena ZFPPIPP se uporabljajo, če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.
ZPP člen 190, 343, 343/1, 343/4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 99.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice
V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - uspeh s tožbo - ugovor sočasnosti izpolnitve - delni uspeh v pravdi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje iz 5. točke obrazložitve, da sta tako tožnica s svojim zahtevkom, kot tudi toženec z nasprotno tožbo v pretežnem delu v celoti uspela.
ZPP člen 115, 115/2, 319, 319/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 13, 13/1.
kreditna pogodba - neplačilo obrokov - odstop od kreditne pogodbe - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - solidarni porok - preložitev naroka - zdravstveni razlog - bolezen - predložitev zdravniškega opravičila - oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za taksno oprostitev
Da bi tožena stranka zdravniško opravičilo svoji prošnji za preložitev naroka priložila, v pritožbi ne zatrjuje, prav tako v vlogi niti ni konkretizirala razloga odsotnosti, ki bi drugemu tožencu onemogočal prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083256
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 3a. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 88, 88/1, 270, 270/2, 346, 352, 352/3. ZPotK člen 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341, 353.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - načelo profesionalne skrbnosti - potrošniški kredit - kondikcijski zahtevek - zastaranje kondikcijskega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmožnost preizkusa sodbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - zavrnitev izvedbe dokaza - neprimeren dokaz - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - vsebina pojasnilne dolžnosti - Sodišče Evropske unije (SEU) - odločbe Vrhovnega sodišča - neposredna uporaba direktive - razlaga prava - načelo specialnosti - retroaktivna uporaba predpisa - razlaga direktive - sodba SEU - varstvo potrošnikov - zmotna uporaba materialnega prava - glavni predmet pogodbe - pravni standard - pojem povprečnega potrošnika - odstop od kreditne pogodbe - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti mora biti pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma valutnega razmerja tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmanjšana zmožnost za delo - omejitve pri delu - športna dejavnost - načelo objektivizacije odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse - način zdravljenja
Sodišče prve stopnje je za vse ugotovljene omejitve tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznalo 8.000 EUR, kar predstavlja 5 mesečnih neto povprečnih plač in se pri tem utemeljeno oprlo na zadevi II Ips 410/2006 in II Ips 811/2007. Pritožnica, ki se sklicuje na zadevo VSL II Cp 1905/2019 in opozarja, da je bilo za podobno poškodbo s podobnimi funkcionalnimi posledicami prisojenih 5.000 EUR, čeprav je bilo potrebno artroskopsko operativno zdravljenje, pri tožniku pa le konzervativno, pri tem prezre, da je v relevantnem času tudi ta znesek predstavljal 5 mesečnih neto povprečnih plač. Poleg tega način zdravljenja za odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni odločilen, bistven je obseg zmanjšanja zmožnosti za delo in športno udejstvovanje.