ZVEtL-1 člen 3, 24, 35. ZNP-1 člen 9, 32, 32/1, 155, 155/4. ZPP člen 3, 3/3. ZIZ člen 1, 1/1, 3.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - prekinitev nepravdnega postopka - spor o lastništvu nepremičnine - izvršilni postopek - pogoji za prekinitev postopka
Za prekinitev postopka vzpostavitve etažne lastnine ni zakonskih pogojev. Izvršilni (niti znotraj njega pravdni) postopek v zvezi s sporno nepremičnino ne predstavlja ovire za tek predmetnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Spor o tem, ali nepremičnina dejansko predstavlja premoženje v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca, namreč v izvršilnem postopku ne bo rešen, končna odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine pa tudi ne predstavlja ovire za kasnejše uveljavljanje stvarnih pravic v pravdnem postopku.
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/3 39. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3, 179, 186, 186/1, 395, 395/1. ZPP člen 8. ZDR-1 člen 35, 45, 45/1.
objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - nevarna dejavnost - padec z lestve - poškodovanje zaradi neustrezne lestve - solidarna odgovornost
Tožnik je opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost, zaradi dejstva, da je padel pri sestopu z lestve na delovni oder z višine 2 do 2,5 m. Glede na višino, s katere je tožnik opravil ta sestop, je delo potrebno opredeliti kot nevarno dejavnost. Izvedba montaže izolacije na višini vključuje tudi opravljanje dela na delovnem odru. Vzpenjanje po lestvi in sestop na oder je predpogoj za opravljanje tega dela.
Vzrok za tožnikovo poškodbo izvira iz dejavnosti prve in tretje toženke oziroma je posledica njunih protipravnih opustitev, kar utemeljuje uporabo pravil o solidarni odgovornosti za škodo, ki jo je več oseb povzročilo skupaj (prvi odstavek 186. člena OZ). V takem primeru oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo.
ZPIZ-1 člen 36, 39, 50, 51, 402, 406, 409. ZPIZ-2 člen 35, 395, 430, 430a. ZPIZ-2L člen 1.
pogoji za priznanje pravice do pokojnine - uskladitev pokojnin - starostna pokojnina - ponoven vstop v zavarovanje
Bistven je odgovor na vprašanje, kdaj je bila tožniku priznana pokojnina. Tožnik namreč uveljavlja, da mu je bila priznana 1. 7. 2006 in da je zaradi tega upravičen do dodatne uskladitve pokojnine v višini 3,5 %, medtem ko je toženec odločil, da je bila tožniku z odločbo z dne 9. 1. 2017 priznana pravica do starostne pokojnine od 11. 3. 2016 dalje in mu je zato pokojnino dodatno uskladil za 1 % od 1. 1. 2022 dalje.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 89, 89/1, 89/1-5, 118. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sprememba delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Ker je prišlo do spremembe delodajalca po 75. členu ZDR-1, je bila določitev poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi med tožnikom in toženko (kot delodajalko prevzemnico) nezakonita.
Določb ZVO-1 ni mogoče razumeti tako, da bi bilo treba z odvozom nezakonito odloženih odpadkov čakati do izdaje inšpekcijske odločbe. Tožeča stranka je sama odstranila nezakonito odložene odpadke, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti nastalo škodo v (prisojeni) višini nastalih stroškov na odškodninski pravni podlagi.
Po pravilih odškodninskega prava ima oškodovanec pravico do izbire med odškodninskima zahtevkoma. Zoper odgovorno osebo lahko uveljavlja bodisi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja bodisi zahtevek za plačilo denarne odškodnine. Pravico izbire med tema alternativnima obveznostma (terjatvama) ima oškodovanec (upnik).
ZDR-1 člen 20, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZOFVI člen 48. ZDD-1 člen 26, 27, 28, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno pridobljeni potni stroški - goljufija - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - teža kršitve - detektiv - poseg v zasebnost - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - osebna zaznava
Zakonita zastopnica se je za odpoved odločila zaradi težje kršitve (ki jo je ugotovila po prejemu poročila detektivke) in dejstva, da je bila ta ponavljajoča (tožnica je namreč zaradi podobnega razloga - neupravičenega uveljavljanja prevoznih stroškov že dobila opozorilo pred odpovedjo), in nezaupanja do tožnice.
Iz detektivskega poročila, pisne izjave in izpovedbe detektivke ne izhaja, da bi slednja tožnico prikrito kontinuirano tajno opazovala in ji sledila oziroma da bi izvajala prikrite preiskovalne ukrep. Detektivka je opravljala (zgolj) neposredno osebno zaznavo tožnice in njenega vozila z javno dostopnih krajev (ceste oziroma pločnika), in še to le na območju tožničinega bivališča in krajev opravljanja dela za toženko, v časovno omejenem obdobju, pri čemer je od tehničnih sredstev uporabljala (zgolj) telefon, s katerim je fotografirala tožnico in njeno vozilo v navedenih krajih. Navedeno ne pomeni nezakonitega posega v tožničino oziroma delavčevo pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS).
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 131, 131/2, 131/4, 134, 134/2, 161, 161/1.
dejanski delodajalec - zloraba - reparacija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prikrajšanje pri plači - sorazmerni del regresa za letni dopust
Tožnik je bil eden od delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri družbi IPS (družbi A., d. o. o.), delo so opravljali pri toženki. Posredovanje delavcev je bilo nezakonito. Družba IPS je poslovala izključno z njo, tožnik je bil vključen v delovni proces toženke. Že navedeno daje podlago za presojo, da je bilo delovno razmerje zlorabljeno. Zloraba pomeni, da je šteti toženko za dejanskega delodajalca, ki za prikrajšanje pri prejemkih iz delovnega razmerja odgovarja kot za reparacijo, ne subsidiarno in ne na odškodninski podlagi, in to (ne le za čas dejanskega opravljanja dela, ampak) tudi za čas po prenehanju delovnega razmerja pri družbi IPS; ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki na podlagi ravnanj njegovega formalnega delodajalca ni zakonito.
Ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki ni bilo zakonito. To je podlaga za odločanje o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma prisojo denarnega povračila na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1.
Sorazmerni del regresa za letni dopust je vezan na pravico do sorazmernega dela letnega dopusta (četrti odstavek 131. člena ZDR‑1); upoštevaje prvi odstavek 161. člena ZDR-1 je tožnik za leti 2019 in 2021 upravičen do sorazmernega dela glede na "polne" mesece zaposlitve (pravica do 1/12 letnega dopusta in posledično regresa za vsak mesec zaposlitve).
Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica v postopku zoper poslovno banko, sicer pa se bo imela tožnica o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njeno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.
sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - zavrženje pritožbe
Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, da po določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP, zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe.
ZPP člen 286, 286/3. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sodba SEU - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Delovne zadolžitve tožnika so povezane tudi s prodajo pasje hrane. Toženka neutemeljeno graja pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da je tožnik dobil odpoved zaradi upada poslovanja na segmentu prehranskih izdelkov. Pravilno je namreč presodilo, da se toženka v odpovedi sklicuje zgolj na ekonomske vzroke za reorganizacijo, ki se nanašajo na njeno celotno poslovanje.
Toženka ni niti zatrjevala, da bi tožnika posebej dodatno poučila o njegovih pravicah glede izrabe dopusta, da ga je k temu vzpodbudila oziroma ga poučila o posledicah neizrabe. Toženkino sklicevanje, da je bil tožnik o pravicah, ki mu pripadajo v zvezi z delovnim razmerjem, poučen v pogodbi o zaposlitvi, ne zadošča.
Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.
Nov zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi, že zbrano procesno gradivo pa ne omogoča dokončne rešitve zadeve, ampak bi bil potreben bistveno daljši dokazni postopek, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča sprememba tožbe ni skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti.
Dejstvo, da je tožnik fitnes centru, v enoti katerega se je poškodoval, plačeval članarino, pa narekuje zaključek, da je bil tožnik z zavarovancem toženke kot lastnikom fitnes centrov v pogodbenem razmerju.
spori iz družinskega razmerja - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - pogoji za premestitev - selitev - ogroženost otroka - povezanost z družino - otrokova želja - največja korist otroka - selitev na drugo lokacijo
Drži, da selitev družine ni neobičajno dejanje v življenju in zgolj stiska otroka pri tem ne more biti razlog za zavrnitev premestitve/selitve. Da za slednje sprejme ukrep sodišče, pa morajo biti izkazane takšne okoliščine, ki kažejo na to, da je otrok ogrožen.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 254, 254/3.
zdravljenje v tujini - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - priznana metoda zdravljenja - zdravstvena dejavnost - sodba SEU
Nestrinjanje in nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenca avtomatično ne odvzame veljave.
Pri zdravljenju tožnice je bila uporabljena priznana in ob tako specifičnem zdravstvenem stanju kot je bilo izkazano pri tožnici, običajna metoda zdravljenja. Tudi Sodišče EU zahtevo "običajnost" zdravljenja razlaga tako, da dovoljenja za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, ko je zdravljenje zadostno preizkusila in odobrila mednarodna medicinska znanost.
odškodninska odgovornost delodajalca - izključna odgovornost oškodovanca - plačilo razlike v plači - obračun plače - predpisi o varnosti in zdravju pri delu - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu
Tožnik je izpovedal, da je seštevek neplačanih ur dela na plačilni listi za april 2022 in maj 2022 pripisal on. Sodišče prve stopnje mu zato utemeljeno tudi ni verjelo, da je pripis na plačilno listo za marec 2022 izvršil direktor toženke, še zlasti, ker je ta navedeno zanikal.
Tožnik si je 14. 3. 2022 poškodoval kazalec desne roke pri tem, ko je s kladivom, ki ga je brez zaščitnih rokavic držal v levici, v kot stene pritrjeval armaturno mrežo. Za nesrečo je odgovoren sam, saj je delo opravljal nepazljivo, kladivo pa je nepremišljeno in nepravilno uporabljal z levico, saj je desničar. S svojim ravnanjem je kršil obveznost skrbnega in vestnega opravljanja dela ter spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
Tožnik si je 4. 10. 2022 poškodoval kazalec desne roke med nameščanjem armaturnega koša. Do poškodbe je prišlo, ker je tožnik koš med spuščanjem neustrezno držal na spodnjem robu, zaradi nepozornosti pa ni pravočasno umaknil rok. Ker pri delu ni bil pazljiv in pozoren na to, kaj govorijo sodelavci pri spuščanju koša, je za nesrečo odgovoren sam, saj dela ni opravljal skrbno in vestno ter skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
stroški postopka - uspeh strank v postopku - delni umik tožbe
Za odmero stroškov postopka je pomembno, da je tožnik s tožbo prvotno zahteval znesek v višini 3.785,59 EUR, nato je tožbeni zahtevek delno umaknil za znesek 1.134,29 EUR ter spremenil tožbeni zahtevek tako, da je zahteval 2.651,30 EUR, kar mu ga je sodišče prve stopnje tudi prisodilo. Njegov uspeh v sporu je torej 70 %, uspeh toženke pa 30 %.