CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088123
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4, 354, 354/1, 356. ZZVZZ člen 81, 82. URS člen 25
poškodba delavca pri delu - padec delavca - kraj škodnega dogodka - dokazna ocena - javna listina - odločba organa zdravstvenega zavarovanja - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni presojalo (niti ga ni omenilo) ključnega dokaza v spisu, to je več odločb ZZZS, iz katerih izhaja trajanje tožnikove odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu. Vse odločbe ZZZS so bile vročene tudi drugi toženki kot tožnikovemu delodajalcu. Druga toženka bi kot delodajalec lahko vplivala na vsebino teh odločb ZZZS - imela je možnost vložitve pravnih sredstev, ki pa jih glede na spisovne podatke ni izkoristila. Pravnomočne in dokončne odločbe ZZZS zavezujejo tudi drugo toženko. Te odločbe so bile pravna podlaga za uveljavitev nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža. Gre za javne listine, kot jih opredeljuje 224. člen ZPP, in imajo kot take večjo dokazno moč. Dokazujejo namreč resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). To pa je v tem primeru odločilno dejstvo poškodbe pri delu.
začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - ničnost pravnega posla
Tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe morata biti v funkcionalnem razmerju, kar pomeni, da morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da koneksnosti med prepovedjo vsakršnega razpolaganja, oddaje v najem tretjim osebam ali izvedbo kakršnihkoli drugih podobnih poslov in zahtevano vzpostavitvijo prvotnega lastninskega stanja ni, ampak predlagana začasna odredba (v zavrnjenem delu) presega tožbeni zahtevek.
ZD člen 63, 64, 74, 74/1, 210, 212, 212-1, 213, 213/1. ZPP člen 7, 215.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - ugovor neveljavnosti - trditveno in dokazno breme - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - stroški v zapuščinskem postopku
Trditveno in dokazno breme za ugovor neveljavnosti oporoke je na dediču, ki se na neveljavnost oporoke sklicuje in ne stvar zapuščinskega sodišča, da jih z zaslišanjem prič išče in ugotavlja samo.
DZ člen 239, 239/2, 240, 241, 242, 243, 267, 267/1, 268, 272, 272/3, 272/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 6, 6/2.
zapuščinski postopek - sposobnost za sodelovanje v postopku - skrbnik za poseben primer - izbira skrbnika - varovanje pravic in koristi - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - želje varovanca - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - izrek sklepa - pravica do izjave
Kadar sodišče odloči o imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in pravic (četrti odstavek 272. člena DZ). Pritožnica pravilno opozarja, da je v izreku izpodbijanega sklepa obseg skrbnikovih nalog - varovanje pravic in koristi varovanke v zapuščinskem postopku - (pre)široko opredeljen, oziroma, da je podano vsebinsko nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Brez upoštevanja zapisa v obrazložitvi sklepa, da bo lahko A. A. sama podala dedno izjavo in izrazila svojo voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora, bi bil lahko zapis v izreku sklepa napačno tolmačen na način, da je skrbnica upravičena v imenu A. A. opravljati vsa procesna dejanja v zapuščinskem postopku (tudi podati dedno izjavo in izraziti voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora). Upoštevajoč ugotovljene omejitve varovanke sodi natančen opis skrbnikovih obveznosti in pravic v izrek sklepa, ne (le) v njegovo obrazložitev.
Ne držijo pritožbena zatrjevanja, da je vprašanje morebitnega zastaranja kondikcijskega zahtevka v postopku izdaje začasne odredbe, v katerem tožnica zahteva začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnin, bistveno. Tožnica je zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in tožbo utemeljevala na varstvu sebe kot potrošnika, ki ji ga daje nacionalna zakonodaja (ZVPoT in ZPotK) in tudi evropski pravni red (Direktiva 93/13). Ničnost v OZ je predpisana v javnem interesu, kar seveda velja tudi, če se ugotovi ničnost potrošniških pogodb, to še toliko bolj, ker načeloma veljajo potrošniki za šibkejše stranke. Tožnici kondikcijskega zahtevka niti ne bi bilo treba postaviti. Ničnost namreč pomeni absolutno negacijo pravnega posla, pri čemer gre v konkretnem primeru še za varstvo šibkejših-potrošnikov. Nični pravni posli namreč lahko ustvarjajo tudi druge posledice, na katere stranka morda ni mislila. Lahko gre tudi za odškodninsko odgovornost. Ničnost torej nujno ne povzroča zgolj zahtevkov iz neupravičene obogatitve. To izhaja tudi iz dejstva, da se na ničnost pravnega posla lahko sklicuje vsakdo, ne zgolj pogodbeni stranki, da ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta, da zahtevek na ugotavljanje ničnosti ne ugasne, in da ne obstaja možnost konvalidacije ničnega pravnega posla, če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Kolikor je tako, pa kondikcijski zahtevek na plačilo v obravnavani zadevi, ko gre za potrošniško varstvo, ni v razmerju prejudicialnosti in zato v tej fazi postopka, ko se z začasno odredbo zahteva zgolj začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini, za katera je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta nična, ni relevantno vprašanje pravnega interesa za ničnostno tožbo, če bi se izkazalo, da dajatveni zahtevek ne bi bil utemeljen zaradi morebitnega zastaranja.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1.
neupravičena obsodba - pravica do denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - pogojna obsodba - delovna nesreča - izkazana smrt osebe - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - relevantno časovno obdobje - odmera višine odškodnine
538. členu ZKP v prvem odstavku določa, da ima pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen, pozneje pa je bil v zvezi z izrednim pravnim sredstvom novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena.
Zmotno meni pritožba, da tožnikove bolečine niso bile dovolj visoke, da bi mu pripadala odškodnina, ker ni potreboval strokovne pomoči psihiatra oziroma psihologa, saj se tovrstne odškodnine priznavajo glede na osebno dojemanje oškodovanca, kar je sodišče prve stopnje ugotavljalo na podlagi neposrednega zaslišanja tožnika in prič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086982
ZIZ člen 270, 272, 273. ZPP člen 319, 319/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 7.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrženje predloga za začasno odredbo - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata pri izdaji začasne odredbe - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe - identiteta zahtevka
Začasni ukrepi so tako po pravu RS kot ob uporabi navedene direktive dopustni, ko pa je o začasnem ukrepu pravnomočno odločeno, pa res iudicata predstavlja oviro za ponovno odločanje o isti stvari.
prezadolženost dediča - prezadolženost zapuščine - ločitev zapuščine - pogoji za ločitev zapuščine - verjetnost obstoja terjatve do zapustnika - ločitev zapuščine od premoženja dedičev - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Upniku ni treba dokazovati prezadolženosti, kar potrjuje tudi novejša sodna praksa (npr. VSL sklep II Cp 1953/2015, VSL sklep I Cp 1077/2015, VSL sklep II Cp 224/2016 in drugi). Če bi moral upnik izkazovati prezadolženosti dediča, bi to pomenilo neupravičeno široko razlago 143. člena ZD.
Zavarovalni pogoji ne določajo, kakšna je dajatev zavarovalnice, ko se zavarovanec ne udeleži potovanja, če odpove potovanje agencija. Pri tem ne gre za pravno praznino, ampak tega ne določajo, ker je pogodba sklenjena za primer, ko potovanje zaradi subjektivnih okoliščin na njeni strani odpove oz. se ga ne udeleži tožnica. Ta je namreč sklenila zavarovanje za primer okoliščin, ki bi bile na njeni strani in ne za primer okoliščin na strani agencije.
URS člen 14, 137. ZDOdv člen 8, 8/1, 8/2, 12. ZPP člen 151.
ustavno načelo enakosti pred zakonom - zastopanje pred sodišči v RS - Državno odvetništvo - stroški zastopanja - povračilo pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife
Prvi odstavek 8. člena ZDOdv določa, da se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve, kar pomeni, da je podana zakonska podlaga za uporabo Odvetniške tarife tudi za zastopanje Državnega odvetništva. Takšna ureditev ne posega v ustavno načelo enakosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087482
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1, 6, 6/1, 8. ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 21, 21/3. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 88/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. URS člen 3a.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - (ne)veljavnost pogodb - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - denarna odškodnina - tipska pogodba - plačilo v anuitetah - protipravno ravnanje banke - dopustna kavza - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - pristen devizni kredit - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - načelo vestnosti in poštenja - jasnost pogodbenih določil - nedoločen pravni pojem - pravni standard - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izključna krajevna pristojnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - razmerje specialnosti predpisa do splošnega - lex specialis - gospodarska kriza - razvoj sod
Pogodbeni pogoj, po katerem je izplačilo in vračilo kredita vezano na CHF, se presoja kot glavni predmet pogodbe, ki ni bil posamično dogovorjen. Okoliščina, da sta tožnika k toženki prišla z željo po najemu kredita v CHF, ne izključuje presoje nepoštenosti po ZVPot.
Največji vpliv na vrednost CHF so imeli gospodarska kriza (2009) ter enostranska ukrepa švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015 (leta 2011 je fiksirala tečaj med CHF in EUR (1 EUR=1,2 CHF), leta 2015 pa je ta tečaj razveljavila) - dogodki so bili za laično in strokovno javnost nepredvidljivi.
Zahteva po preglednosti velja tudi za pogodbeno dogovorjeno možnost konverzije. Pojasnilna dolžnost mora biti izpolnjena v sklenitveni fazi, v tej (in ne šele v izpolnitveni) fazi mora banka kreditojemalcu pojasniti pomen in učinek konverzije kot mehanizma omejitve tveganj, ki jim je izpostavljen zaradi spremembe menjalnega tečaja, in sicer v povezavi z mehanizmom pogodbenega pogoja kredita, vezanega na CHF. Banka pomanjkljivih relevantnih informacij ne more nadomestiti (sanirati) z obvestili, danimi med izvrševanjem pogodbe. Iz enakih razlogov tudi kasnejše ravnanje banke - povabilo k refinanciranju kredita v letu 2014, na katerega se tožnika nista odzvala - ne more odpraviti neuravnoteženosti pogodbenega položaja tožnikov kot potrošnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087423
ZPP člen 314, 314/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 6. ZPotK člen 21, 21/3.
delna sodba - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - opustitev pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ugovor zastaranja - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - načelo dobre vere in poštenja - slaba vera banke - retroaktivnost - novejša sodna praksa - novejša sodna praksa SEU
Toženka se je že med postopkom opredeljevala do drugačne razlage pravne podlage, ki jo je vzpostavila nova sodna praksa. Zato se na neobrazložen odstop od sodne prakse, ki jo je poznala, se do nje opredeljevala, se je o njej tudi sama izjavila, ne more sklicevati. Konkretni primer namreč ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov iz sodne prakse, v katerih je bilo na podlagi ugotovitve o nepoštenosti pogodbenega pogoja zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti ugodeno zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnih poslov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087440
ZIZ člen 272, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 38.
dolgoročni kredit v CHF - hipoteka na nepremičnini - ugovor zoper začasno odredbo - zavrnitev ugovora - pojasnilna dolžnost banke - ničnost kreditne pogodbe - težko nadomestljiva škoda - predpostavke za izdajo začasne odredbe - sodna praksa - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage prava EU - predlog za prekinitev postopka - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije
Osrednje vprašanje je, ali je v obravnavani zadevi z vidika prvega odstavka 6. člena in prvega odstavka 7. člena Direktive 93/13 dopustno upoštevanje sodne prakse slovenskih sodišč o omejujoči razlagi zakonskih določb o predpostavkah za izdajo ureditvene začasne odredbe, predvsem glede verjetne izkazanosti težko nadomestljive škode in reverzibilnosti.
Povzetek ključnih razlogov sodbe SEU C-287/22 utemeljuje nikalen odgovor na navedeno vprašanje. Enak odgovor izhaja tudi iz nedavno sprejete sodbe SEU C-324/23. V njej je ponovljeno, da mora postopek za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja omogočiti, da se vzpostavi pravni in dejanski položaj potrošnika, kot da nepoštenega pogoja ne bi bilo, in dodano, da nacionalna ureditev ne more (ne sme) spremeniti vsebine tega varstva. Iz sodb SEU tako izhaja decidirano stališče, (1) da ni dopustna taka razlaga nacionalnega prava, ki ne omogoča začasne odložitve plačevanja kreditnih obrokov, kadar je taka odložitev potrebna za zagotovitev polnega učinka sodbe o ničnosti kreditne pogodbe, in (2) da je polni učinek sodbe tak, ki v največji možni meri približa potrošnikov položaj tistemu, v kakršnem bi bil, če pogodbe ne bi sklenil, to pa je mogoče zagotoviti le na ta način, da se zadrži plačevanje obrokov, ki presegajo posojeni znesek. Jasno zavzeto je bilo tudi stališče, da negativen vpliv nadaljnjega plačevanja obrokov na siceršnji premoženjski položaj potrošnika lahko zadostuje, vendar pa nujnost začasnega varstva ni omejena na to situacijo. Ožja razlaga 272. člena ZIZ, za katero se zavzema pritožnica, bi bila torej v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena in prvim odstavkom 7. člena Direktive 13/93 ter zagotovilom visoke ravni varstva potrošnikov, določene v 38. členu Listine EU o temeljnih pravicah.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - nepravdni postopek
V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (brez dodatne omejitve - krivde).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - dokaz zapadlosti terjatve - kvalificirane listine - zapisnik o sodni poravnavi - predčasna dospelost terjatve - negativna dejstva
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče dovoliti izvršbo za izterjavo celotne glavnice v znesku 3.700,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 21. 12. 2024 do plačila, saj upnik predčasne zapadlosti celotne terjatve ni dokazal na zakonsko predpisani način. To je z javno listino, s po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno sodno odločbo, glede na to, da navedeni datum predčasne zapadlosti celotne glavnice ne izhaja že iz samega zapisnika o poravnavi.
V predmetni zadevi gre za izvršilni postopek, ne za pravdni postopek, in sicer za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave. Za to vrsto izvršilnega naslova pa ZIZ v 20. členu povsem jasno določa način dokazovanja zapadlosti terjatve, ko ta ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, in sicer izključno s kvalificirano listino. Navedeno velja tudi za primere t. i. negativnih dejstev. Takšna ureditev je tudi razumljiva, glede na to, da je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje spornih dejstev v zvezi z vprašanjem, ali je terjatev sploh že zapadla. To je stvar pravdnega postopka, če zapadlost ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, oziroma če upnik ne razpolaga niti z javno ali s po zakonu overjeno listino, ki dokazuje predčasno zapadlost celotne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086907
ZPND člen 22a, 22a/8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - prosti preudarek - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno okoliščino upoštevalo nepotrebnost postopka, ker nasilje ni bilo izkazano, pač pa gre za spor glede vzgoje in varstva nad drugo predlagateljico. To je v konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča pomembna okoliščina, saj postopek po zakonu, katerega namen je ščititi žrtve družinskega nasilja, ni namenjen urejanju družinskih razmerij, denimo v primeru spora o vzgoji in varstvu mladoletnega otroka.
Pritožnik ni uspel izkazati, da se je njegovo finančno stanje po izdaji obsodilne sodbe dne 27. 2. 2025, pa do vložitve predloga za oprostitev stroškov dne 4. 4. 2025, kakorkoli poslabšalo oz. spremenilo. Do razveze z A. A. je prišlo že septembra 2024, prav tako je že meseca februarja 2025 moral odplačevati kredit, vsekakor pa je imel že takrat tudi opisane življenjske stroške za hrano in oblačila, po lastni izjavi pa ima sladkorno bolezen že od leta 2009 in je srčni bolnik od leta 2013.
vrnitev posojila - obstoj dolga - izpolnitev obveznosti - vračilo posojila - neizkazanost - celovita dokazna ocena - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - obligacijsko razmerje
Zastaralni rok, ki ga določa 94. člen Zakona o dedovanju med dedičem in volilojemnikom, ni pomemben v pravdi, v kateri odloča sodišče o izpolnitvi obveznosti zapustnikovega posojilojemalca.
ZDavP-2 člen 85a, 129. ZDavP-2H člen 9. ZP-1 člen 45, 45/2, 58, 58/1, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - vročanje plačilnega naloga - vročanje pravni osebi - elektronsko vročanje prek portala eDavki - pravilno vročanje po ZUP - nerazumljivi razlogi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krajevna pristojnost - enoten postopek - prekrški pravnih oseb -odgovornost odgovorne osebe
FURS postopek o prekršku vodi v svojstvu prekrškovnega organa iz drugega odstavka 45. člena ZP-1 in ne kot davčni organ po ZDavP-2 oziroma ZFU, kar velja tudi v primeru, ko vodi prekrškovni postopek za prekršek, ki je določen v davčnem predpisu (npr. ZFU). Tudi postopek za davčni prekršek je namreč prekrškovna in ne davčna zadeva. Posledično se določba 85.a člena ZDavP-2 na vročanje aktov, izdanih v hitrem postopku o prekršku, ne razteza, kar pomeni, da je FURS te akte na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 dolžan vsem naslovnikom (tudi pravnim osebam) vročati ob smiselni uporabi ZUP.
DZ člen 185, 186, 199. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 41, 41/2. ZMZPP člen 48, 48/1, 48/2.
plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - dolžnost preživljanja staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugovor mednarodne nepristojnosti - nepristojnost sodišča - pravica do izjave - odločba centra za socialno delo - izvršilni naslov - ista pravna podlaga - različna dejanska podlaga
Zadevna odločba, s katero je oče toženk oproščen plačila stroškov institucionalnega varstva v določeni višini in s katero je ugotovljena višina prispevka toženk, ni upravno izvršilni naslov, na podlagi katerega bi tožnik od toženk lahko terjal plačilo. Če bi bila, bi bila pričujoča tožba odveč in zato nedopustna. Predmet odločbe CSD je odločitev o zahtevi upravičenca (očeta toženk, ki ga je tožnik sprejel v oskrbo) do delne oprostitve plačila socialnovarstvene storitve, oziroma, gledano z druge strani, zahteve, naj se del oskrbnine plača iz javnih sredstev. Ker je višina oprostitve oziroma prispevka iz javnih sredstev odvisna od premoženjskega položaja oskrbovane osebe in drugih oseb, ki so zavezane prispevati k preživljanju te osebe, je v odločbi CSD ugotovljeno tudi, kolikšen je prispevek drugih zavezancev (v našem primeru toženk). Toda odločba CSD toženkama ne nalaga, da morata tožniku kot izvajalcu institucionalnega varstva plačati določen znesek in ni izvršilni naslov, na podlagi katere bi lahko zavod, ki izvaja institucionalno varstvo, terjal plačilo od oseb, ki jih je CSD upošteval pri odločanju o višini prispevka iz javnih sredstev. Odločba CSD sama zase namreč ne vzpostavlja pravnega razmerja med zavodom in osebo, ki je dolžna prispevati k preživljanju oskrbovanca.