CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00088645
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 346, 352, 352/3, 366. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/3.
ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage prava EU - neposredni učinek direktive - prekinitev postopka
Zmotno je stališče toženke, da se je toženec najkasneje v letu 2015 moral zavedati, da je prevzel valutno tveganje in ko je že bilo ustanovljena civilna iniciativa združenje Frank, saj se je stališče o morebitni ničnosti takih kreditov prvič pojavilo šele v letu 2022 z odločbo VSRS II Ips 18/2022 z dne 21. 12. 202 in II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023, saj pred tem oblikovana sodna praksa teh zahtevkov ni priznavala, od samih oškodovancev pa ni mogoče pričakovati oz. zahtevati, da vlagajo tožbe na "zalogo", za primer če se bo sodna praksa spremenila, niti se ni mogel (glede na spreminjajočo sodno prakso vrhovnega sodišča) obrniti na pravnega strokovnjaka, ki bi mu podal pravno diagnozo njegovega položaja v luči načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), glede ničnosti potrošniške pogodbe zaradi kršitve tega načela ter rojstva kondikcijske tožbe.
ZPP člen 426. SPZ člen 32, 33, 33/1. URS člen 22, 25.
motenje posesti - varstvo pred motenjem posesti - vožnja po spornem zemljišču - delno zavrženje tožbe - prepozna vložena tožba - obstoj motilnega dejanja - enkratno motilno dejanje - orna zemlja in gramoz - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dokazna ocena
Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve, da gre pri nasutju gramoza za enkratni dogodek. Res je, da se v sodni praksi enkratno motilno dejanje ne šteje za pravno relevantno motenje posesti, če se z njim ne poseže bistveno v obstoječe posestno stanje ali v dosedanji način izvrševanja posesti (npr. če gre za parkiranje avtomobila za krajši čas ali kaj podobnega). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Toženka je sicer res naročila nasuti gramoz na sporni del zemljišča le enkrat, vendar pa je s tem vzpostavila stanje, ki traja še vse do danes, saj nasuti gramoz ostaja na spornem delu zemljišča in je zemljišče tožnikov na gramoziranem delu posledično še zmeraj kvalitativno spremenjeno (permanentnost posega v posest).
Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta pravdni stranki sklenili navidezno pogodbo, katero sta sicer sklenili v pravilni obliki - notarskem zapisu, saj je šlo za pogodbo med zakoncema, namen katere pa je bil zgolj izigrati upnike oz. zaščititi nepremično premoženje, saj se zaradi vpisane hipoteke iz premoženja tožnice ne bodo mogli poplačati.
Sodišče druge stopnje je iz izreka izpustilo del tožbenega zahtevka "na podlagi katere bo naslovno sodišče zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Lendavi naložilo oziroma odredilo izbris hipoteke, ki izhaja iz notarskega zapisa SV 662/11, z dne 14. 10. 2011, notarke A. A.", saj se vpis v zemljiško knjigo opravi na predlog stranke in ne sodišča (prvi odstavek 46. člena ZZK-1), slednje pa na samo vsebino izreka sodbe ni vplivalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088091
ZPSPP člen 28, 29, 29/2, 29/3. ZPP člen 433, 435, 435/2, 436, 436/2. URS člen 22.
najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - krivdni razlogi - zamuda s plačilom najemnine - izjava o odstopu - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu - izpraznitveni nalog - izdaja plačilnega naloga - mandatna tožba - ugovor zoper plačilni nalog - postopek ugovora zoper plačilni nalog - obrazloženost ugovora - navajanja dejstev in dokazov - pravna naziranja strank - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - vsebinsko odločanje o zahtevku - vsebinska obravnava vloge
Materialno pravo je z vidika pravdnega uspeha strank enako pomembno kot dejanska podlaga spora. Razlike med dejstvi in dokazi na eni strani ter pravnimi pravili na drugi strani zato ni niti v zvezi s pravico do izjavljanja (in v zvezi s tej pravici odgovarjajočo obveznostjo sodišča do opredelitve), ki se nanaša(ta) tudi na izražanje pravnih naziranj. Ker je tako, toženkine meritorne obrambe ni mogoče omejiti na dejansko podlago spora (negatio, exceptio), temveč se lahko toženka brani (tudi izključno) z utemeljevanjem nesklepčnosti tožbe oziroma nasprotovanjem tožničinim pravnim zaključkom.
V primeru mandatne tožbe ni nič drugače. Obrazloženosti ugovora zoper plačilni oziroma izpraznitveni nalog zato ni pravilno omejevati na primere, ko je ugovor oprt na trditve in dokaze o takšnih dejstvih, ki so pravno pomembna tudi po prepričanju nasprotne stranke ali sodišča, temveč je treba toženki dopustiti možnost, da ga utemeljuje (lahko tudi izključno) na nasprotovanju pravnim zaključkom tožnice. Ker se plačilni oziroma izpraznitveni nalog izda brez predhodne kontradiktorne obravnave (433. člen ZPP) in ker ga lahko toženka izpodbija samo z obrazloženim ugovorom, bi bila drugačna razlaga obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 435. člena ZPP v neskladju s toženkino pravico do izjave.
Očitek, da sodišče prve stopnje ni odločilo o izvedbi dokaznega predloga z izvedencem, meri na pomanjkljivost dokaznega sklepa, ki lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v zvezi s katero bi morala pritožnica izkazati ne le obstoj kršitve procesnih pravil, ampak tudi verjetnost njenega vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe v konkretni zadevi (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 212, 337, 337/1.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - razpravno načelo - predlagalni postopek - pravila pravdnega postopka - nedopustna pritožbena novota
Tožnikov predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval vseh potrebnih osebnih podatkov o tožniku niti ne podatkov o njegovih družinskih članih. Večino teh podatkov tožnik navaja šele v pritožbi, ne da bi ob tem pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde v postopku ni mogel navesti že prej.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - učinek pravnomočnosti sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - načelo ne bis in idem - ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev - spremenjene okoliščine - postopek izterjave sodne takse
Prepoved ne bis in idem velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Stranka lahko poda predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, le enkrat. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - tehtanje okoliščin - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - ukrep prepovedi približevanja - pritožbene novote
Predloženo procesno gradivo ne daje nikakršnih indicev, da bi bil lahko otrok na stiku pod nadzorom kakorkoli ogrožen. Ogroža pa ga odsotnost stikov z očetom. Mnenje CSD se sicer zavzema za stike, vendar šele od poteka prepovedi približevanja dalje. Za to enomesečno prekinitev ne ponudi prepričljivega argumenta. Zato je sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera in opravljenem tehtanju pravilno odločilo, da se stiki ponovno vzpostavijo, in sicer pod nadzorom strokovne osebe.
OZ člen 131, 132, 168, 179. ZPP člen 14, 155, 279a.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravno priznana oblika škode - pravno vprašanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dokazovanje z izvedencem - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden - obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga - odvzem možnosti obravnavanja - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravočasnost pritožbenih navedb - pravočasno grajanje neizvedbe dokazov - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - odločanje mimo tožbenega zahtevka - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - kršitev navodil zdravnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadomestilo za izgubljeni dohodek - neobstoj vzročne zveze - določitev višine odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - potrebni stroški postopka
Dopolnitev izvedenskega mnenja ni namenjena temu, da izvedenec ponovno oceni že upoštevane podatke in še enkrat poda mnenje, temveč temu, da se razčistijo morebitne nejasnosti, dopolnijo morebitne pomanjkljivosti ter podajo dodatna strokovna pojasnila.
Iz zakona ne izhaja izrecna zahteva, kdaj je sodišče dolžno obrazložiti dokazni sklep. Če tega ne stori ob izreku dokaznega sklepa, temveč šele v sodbi, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa ravnanje sodišča vpliva na rok, do katerega je stranka dolžna grajati opustitev izvedbe dokazov. Dokler sodišče ne izda popolnega (tj. obrazloženega) dokaznega sklepa, od stranke namreč ni upravičeno zahtevati, da graja njegovo pravilnost.
Dejstvo, da je povzročitelj škode s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča spoznan za krivega škodnega dogodka, ne predstavlja ovire za presojo, da je tudi sam oškodovanec s svojim ravnanjem ali opustitvijo prispeval k nastanku škodnega dogodka ali povzročil, da je škoda večja od tiste, ki bi sicer izhajala iz kaznivega dejanja.
ZPP člen 8, 72, 115, 115/2, 337, 337/1. OZ člen 311, 312, 313, 569.
vračilo posojila - notranje razmerje - pravilna dokazna ocena - ponavljanje tožbenih navedb - prenehanje obveznosti na drug način - pobotanje medsebojnih terjatev - neprihod stranke na narok - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega potrdila - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - neopravičen izostanek z naroka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pristranskost sodišča - predlog za izločitev sodnika - nedopustne pritožbene novote
Pobot je način prenehanja obveznosti z učinkom izpolnitve do višine nasprotne, v pobot ugovarjane terjatve. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala niti obstoja pobotne terjatve toženke do tožnice, ki bi stala nasproti vtoževani tožničini terjatvi do toženke iz naslova posojilne pogodbe, niti da bi podala ustrezno pobotno izjavo. Sodišče je pravilno pojasnilo, da morebitne terjatve, ki naj jih bi imela toženka zoper družbo B., d. o. o., ali zoper D. D., ni mogoče pobotati s terjatvijo tožnice.
Pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodnika, je predlog za njegovo izločitev po 72. členu ZPP.
ponovljeni postopek - delna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - padec drevesa na vozilo - občinska javna cesta - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - vremenske razmere - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - predvidljivost škodnega ravnanja - konkretne okoliščine - objektivna predvidljivost posledice
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno materialnopravno podlago, in sicer v času škodnega dogodka veljavni Zakon o cestah ter Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Na tej pravni podlagi je podana odgovornost zavarovanke prve toženke, kot lastnice oziroma upravljavke občinske javne ceste, na katero je padlo drevo in nad katero so segale veje drevesne krošnje, saj mora zagotoviti takšno vzdrževanje cest, da jih bodo uporabniki lahko varno uporabljali. Njeno odgovornost pa je treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti. Oškodovanec mora poleg obstoja pravno priznane škode dokazati še obstoj nedopustnega ravnanja oziroma nedopustne opustitve in vzročno zvezo med njima (prvi odstavek 131. člena OZ). Protipravno ravnanje je vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Za presojo, ali je negativna posledica določenega ravnanja ali opustitve predvidljiva, so pomembne konkretne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno oziroma opuščeno. Za opredelitev določenega ravnanja kot protipravnega je pomembno, da je negativna posledica takega ravnanja objektivno predvidljiva.
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - drugačna dejanska in pravna podlaga - stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - nedovoljena kumulacija zahtevkov - razdružitev tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnem zahtevku - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi - poziv na popravo tožbe - opozorilo na pravne posledice - sklep o zavrženju tožbe
Tudi pri objektivni komulaciji več zahtevkov (182. člen ZPP) je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej in opredeliti vrednost spora za nedenarne zahtevke. Vsak zahtevek mora izpolnjevati enake procesne pogoje, kot če bi bil uveljavljen v posebni tožbi. Za vsakega morajo biti navedena dejstva in dokazi ter opredeljena vrednost spora za vsak zahtevek posebej. Če ni iste dejanske in pravne podlage, je več tožbenih zahtevkov v eni pravdi mogoče združevati le, če je za vsakega od njih podana ista stvarna pristojnost. Odločilna je vrednost spora, od katere je odvisna stvarna pristojnost. Ta se določi za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), za skupno obravnavo je potrebna še ista vrsta postopka. Če sodišče ugotovi, da navedeni pogoji za skupno obravnavo niso izpolnjeni, komulacija ni dopustna. Šteti je treba, da gre za več samostojnih tožb, smiselno je treba razdružiti pravdo (300. člen ZPP). Če za enega od več zahtevkov ni pristojno okrajno sodišče, je možen odstop zadeve glede (posameznih) zahtevkov pristojnemu sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00087578
OZ člen 39, 39/2. ZPP člen 7, 212.
izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - dopustnost kavze - nedopusten nagib - goljufiv namen ob sklenitvi posla - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - izogibanje plačilu davčnega dolga - odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - prevzem obveznosti - odplačnost pravnega posla - posebno in skupno premoženje - ničnost sporazuma - ničnost kot skrajna sankcija - prenehanje življenjske skupnosti - paulijanska tožba (actio pauliana)
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretjega, je v opreki z moralnimi načeli in zato nična.
Zgolj morebitno zavedanje strank, da bo s sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja lahko prišlo do oškodovanja upnikov, ki niso imeli vknjižene hipoteke, za ničnost pogodbe ne zadošča.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - dokazni standard verjetnosti - ugovorni postopek - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 136, 136/2, 221, 221/1.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - pravni interes za pritožbo - deklaratorna narava sklepa - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odpoved dediščini v korist sodediča - odstop dednega deleža - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Sklep o dedovanju, enako pa velja tudi za dodatni sklep o dedovanju, je ugotovitvena, deklaratorna odločba. To pomeni, da ne vsebuje izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka.
Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo in ga ni zajelo v pravnomočni sklep o dedovanju, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.
Izjava o odstopu dednega deleža za pozneje najdeno premoženje ne učinkuje.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - partnersko nasilje - psihično nasilje - dokazni standard verjetnosti - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - neobvezen narok - ocena ogroženosti - zaščita žrtve - sorazmernost ukrepa - neprerekane navedbe - nedopustne pritožbene novote
Primarni cilj določitve ukrepov po ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Takšen je tudi namen varstva po 21. členu ZPND, ki je v tem, da se je v primeru verjetno ugotovljenih pogojev za izrek ukrepa, iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je predlagateljica lastnica druge nepremičnine, v katero se lahko umakne, nasprotni udeleženec pa nima v lasti druge nepremičnine. Pritožnik se ob verjetno ugotovljenem nasilju nad predlagateljico in stopnje njene ogroženosti, ki zahteva umik nasprotnega udeleženca, glede na že omenjen namen ZPND, tudi na pravico do doma ne more uspešno sklicevati. To velja tudi za časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi, ki je utemeljen s tem, da je verjetno ugotovljeno, da je predlagateljica izključna lastnica stanovanja.
ZPND člen 4, 4/3, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek po ZPND - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - posebej ranljiva skupina - varstvo ranljivih skupin - varstvo starejših oseb - smrt stranke med postopkom - neizpolnitev procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - neodtujljive osebne pravice - nepodedljive pravice - odjava stalnega prebivališča - brez razloga o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - pravni standard - stroški ugovornega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - načelo uspeha strank
ZPND z ukrepi za preprečevanje nasilja v družini varuje pravice žrtev (življenje, zdravje, dostojanstvo, mirno bivanje). Gre za pravice, ki so vezane na osebni status in integriteto določene osebe, zato s smrtjo prenehajo. Zaradi nepodedljivosti s smrtjo preneha tudi materialnopravno razmerje, ki naj bi se tekom postopka uredilo s predlaganimi ukrepi. Pravnega interesa za varovanje predlagateljice s predlaganimi ukrepi od njene smrti dalje tako ni več.
Ker predlagana naložitev odjave prebivališča nasprotnemu udeležencu ne bi preprečevala dejanskega bivanja v hiši predlagatelja, mu kot taka tudi ne bi nudila varstva, kakršnega ima namen žrtvi zagotoviti ZPND.
Starejše osebe so kot ranljiva skupina deležne posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči.
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 132, 134, 178, 269, 269/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165, 351, 351/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - javna objava - spletni komentarji - namen informiranja javnosti - objava z namenom zaničevanja - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - objektivno žaljiv zapis - objektivna žaljivost - žaljivost izjave - žaljiva vrednostna sodba - kršitev tajnosti občil - trditvena podlaga tožbe - pavšalne trditve - stopnja duševnih bolečin - enkraten poseg - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravice zasebnosti - poseg v družinsko življenje - objava osebnih podatkov - pravica do svobode izražanja - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - namen izvršilnega postopka - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - primerna denarna odškodnina - javno opravičilo - prepovedni tožbeni zahtevek - individualizacija tožbenega zahtevka - identifikacija - namen sodnih penalov - povračilo stroškov odgovora na pritožbo - sorazmerno majhen uspeh
Prvi odstavek 269. člena OZ, ki govori o sodnih penalih, dovoljuje določitev sodnih penalov za primer dolžnikove zamude pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti. Sodni penali so torej civilna sankcija za zamudo pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti.
Pravilna je presoja, da prepovedni del tožbenega zahtevka ni individualiziran, saj ni namen izvršilnega postopka v tem, da bo izvršilno sodišče opravljalo tehtanje med svobodo izražanja in varstvom osebnostnih pravic, ampak je to tehtanje treba opraviti že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov. Drži tudi, da tožencu ni mogoče prepovedati nekaj, česar sploh ni kršil in nima namena kršiti.
V obravnavanem primeru gre za objavo posameznika, bivšega moža hčere tožnikov in očeta njune vnukinje. Zaradi teh osebnih povezav tožencu ni mogoče vnaprej preprečiti pisanj o lastnem življenju in o ljudeh, s katerimi na opisan način prihaja v stik.
trditveno breme - zadostnost trditvene podlage - opis življenjskega primera - substanciranje dejanskih navedb - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - možnost učinkovite obrambe - neprerekana dejstva
Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo
Plačilo sodne takse predstavlja obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev taksnega zavezanca zavezuje, da jo plača v višini, določeni v ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.