• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 7
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep II Cpg 907/2004
    11.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05563
    ZIZ člen 21, 21.
    izvršilni naslov
    Ker poslovni prostor, ki bi ga moral dolžnik po izvršilnem naslovu

    izprazniti, v izvršilnem naslovu ni določen, predloženi izvršilni

    naslov pa tudi ne vsebuje nobenih elementov, na podlagi katerega bi

    bilo mogoče določiti predmet dolžnikove obveznosti, je bila odločitev

    sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo upnikov predlog za

    izvršbo, pravilna.

     
  • 82.
    VSL sklep I Cpg 52/2005
    11.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06251
    ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/2, 205, 205/3, 207, 207/2.
    prekinitev postopka
    Pravdni postopek je bil tako po sili zakona prekinjen, v skladu z

    določilom 3. točke 205. člena ZPP. Sodišče od prekinitve dalje ne bi

    smelo opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 207. člena

    ZPP).

     
  • 83.
    VSL sklep I Cpg 1065/2004
    11.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05597
    ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
    Takšni zaključki prvostopnega sodišča pa so preuranjeni. Ugotovitve

    prvostopnega sodišča o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem

    stanju tožeče stranke, zlasti ugotovitev, da tožeča stranka poravnava

    svoje obveznosti, namreč še ne dajejo zadostne opore za zaključek, da

    ima sredstva za plačilo sodne takse za nasprotno tožbo (in ostalih

    taks) oziroma, da jih lahko zagotovi v za to predvidenem zakonskem

    roku, ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost. Prvostopno sodišče

    namreč ni ugotavljalo, katere obveznosti, kako in na kakšnih podlagah

    tožeča stranka poravnava (ali gre tudi za prisilne izterjave

    obveznosti) in v zvezi s tem, ali dosedanji prilivi, upoštevaje njene

    neporavnane obveznosti, omogočajo tudi plačilo takse za nasprotno

    tožbo (in ostalih taks).

     
  • 84.
    VSL sklep III Cpg 109/2004
    11.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05555
    ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3.
    preizkus terjatev
    Pritožnik utemeljeno opozarja na določilo 3. odstavka 144. člena

    Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju

    ZPPSL), po katerem stečajni senat v primeru, če stečajni upravitelj

    ali drug upnik prereka terjatev upnika, ki je za to terjatev že

    pridobil izvršilni naslov, napoti tistega, ki terjatev prereka, da

    začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali

    drugim organom za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji.

     
  • 85.
    VSC sklep Cp 1908/2004
    10.2.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01097
    ZIZ člen 15, 30, 225, 225/1, 225/2, 15, 30, 225, 225/1, 225/2. ZPP člen 108, 339, 339/1, 108, 339, 339/1.
    izvršba - dopolnitev predloga
    Kadar gre za izvršbo obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti, sodišče ne more upnika pozivati na dopolnitev izvršilnega predloga s primernim izvršilnim sredstvom po 30. členu ZIZ, saj to določilo ureja le sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve.

     
  • 86.
    VDS sodba in sklep Pdp 935/2004
    10.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03148
    ZDR člen 119, 119/1, 132, 119, 119/1, 132.
    prenehanje pogodbe - odpravnina ob upokojitvi
    Zakonodajalec je očitno spregledal, da do odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi ne pride v vseh primerih, ko se delavec upokoji. Zato

    delavcu, kateremu pogodba o zaposlitvi preneha po samem zakonu

    skladno z 1. odst. 119. čl. ZDR, pripada odpravnina ob upokojitvi

    skladno z 132. čl. ZDR.

     
  • 87.
    VDS sodba Pdp 1890/2003
    10.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03136
    ZOR člen 132, 132/2, 132/5, 132, 132/2, 132/5.
    izobraževanje delavca - pogodba - razdrtje pogodbe - obresti
    Delodajalec je razdrl pogodbo o izobraževanju zaradi

    neizpolnitve obveznosti s strani delavca. Zato je skladno z

    2. odst. 132. čl. ZOR upravičen do vrnitve tistega, kar je

    na podlagi te pogodbe dal, tudi če ta pravica ni bila

    določena še v pogodbi o izobraževanju in podjetniški

    kolektivni pogodbi. Skladno z 5. odst. 132. čl. ZDR je

    delodajalec od danih zneskov upravičen tudi do zamudnih

    obresti in sicer: do pogodbenih zamudnih obresti od prejema

    posameznih zneskov pa do prenehanja delovnega razmerja, od

    tega dne dalje pa do zakonitih zamudnih obresti.

     
  • 88.
    VSC sodba Cp 2057/2004
    10.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01126
    ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1.
    nedopustnost izvršbe
    S tožbo za nedopustnost izvršbe ni mogoče izpodbijati materialno pravne nepravilnosti pravnomočne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov.

     
  • 89.
    VSC sklep Cp 1993/2004
    10.2.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC01061
    ZUP člen 224, 224/2, 224/2-3. ZGO-1 člen 146, 146/3, 159, 159/1, 146, 146/3, 159, 159/1. ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1, 40/1-8, 148, 148/2, 29, 29/2, 40, 40/1, 40/1-8, 148, 148/2.
    vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - zaznamba prepovedi
    Upravna odločba, ki je lahko podlaga za zaznambo prepovedi na podlagi 159. člena ZGO-1, mora biti zgolj izvršljiva.

     
  • 90.
    VSK sodba I Cpg 80/2004
    10.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01032
    ZPPSL člen 130, 130/2, 130, 130/2. OZ člen 190, 190.
    izpodbijanje pravnih dejanj
    Upoštevati je treba dikcijo 2. odst. 130. čl. ZPPSL, ki

    konkretno in na prvem mestu omenja vrnitev premoženjskih

    koristi, le na splošno pa pravila o vračanju neupravičeno

    pridobljenega. Kriterij "ekonomske neupravičenosti" bi

    izhajal iz dejstva, da je tožeča stranka v stečajnem

    postopku, katerega cilj je, da se vnovči njeno premoženje in

    iz tako oblikovane stečajne mase poplačajo upniki; skladno s

    tem ciljem ne bi bilo, če bi tožeča stranka šele pridobivala

    blago, ki bi ga nadalje morala vnovčevati. Predmet

    izpodbijanja ni bila le izročitev toženi stranki blaga

    tožeče stranke po spornem računu, ampak tudi kompenzacija,

    ki je bila zatem sklenjena s toženo stranko. S kompenzacijo

    je bil ustvarjen položaj, ko sta si stopili nasproti dve

    denarni terjatvi. Tudi glede na to je sodišče prve stopnje

    upravičeno dosodilo, da mora tožena stranka vrniti v

    stečajno maso denarni znesek.

     
  • 91.
    VSC sklep Cp 170/2005
    10.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSC01124
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/4, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/4, 62, 62/5.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - neobrazložen ugovor
    Kadar dolžnik, ki je menični zavezanec na podlagi menice, zoper sklep o izvršbi ne navede pravno pomembnih ugovorov po meničnem pravu, ki bi imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazali za resnične, oziroma zanje ne predloži ustreznih dokazov, je njegov ugovor treba šteti za neobrazložen.

     
  • 92.
    VDS sklep Pdp 223/2005
    10.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03135
    ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2.
    začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
    Blokada računa delodajalca in neizplačevanje plač delavcem

    izkazuje, da je delodajalec nelikviden, s tem pa je izkazana

    le objektivna nevarnost za oteženo ali onemogočeno

    uveljavitev terjatve, ne pa tudi subjektivna, ko bi tožena

    stranka s konkretnimi ravnanji povzročila nevarnost, da bo z

    odtujevanjem, skrivanjem ali drugačnim razpolaganjem s

    premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej

    otežena.

     
  • 93.
    VDS sklep Pdp 206/2005
    10.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03134
    ZIZ člen 270, 270. ZPP člen 108, 108.
    začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe
    Neizplačevanje plač delavcem kaže na to, da ima delodajalec

    ekonomske težave. Vendar je s tem izkazana le objektivna

    nevarnost za oteženo ali onemogočeno uveljavitev terjatve,

    ne pa tudi subjektivna nevarnost. Zato za izdajo začasne

    odredbe ne zadošča le ugotovitev, da je tožnik nelikviden

    ali prezadolžen, potrebno je izkazati konkretna ravnanja

    (ali opustitve), ki kažejo na to, da bo izterjava

    onemogočena ali znatno otežena.

     
  • 94.
    VSK sklep I Cp 1212/2003
    9.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01193
    ZPP člen 183, 318, 339, 339/2-14, 183, 318, 339, 339/2-14.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe - nasprotna tožba
    V obravnavani zadevi iz zamudne sodbe oziroma njene

    obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz

    tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve

    in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo.

     
  • 95.
    VSK sodba I Cp 975/2003
    9.2.2005
    DRUŠTVA - LOVSTVO
    VSK01130
    ZVGLD člen 85, 85/1, 95, 85, 85/1, 95. ZDru člen 5, 5.
    sodno varstvo
    Ker je tožena stranka, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo, ravnala v skladu z 58. čl. ZVGLD in Pravili LD, in obstoji razlog za nesprejem v članstvo, njeno ravnanje ni protipravno.

     
  • 96.
    VSL sodba I Kp 1612/2004
    9.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22609
    KZ člen 146, 146. ZKP člen 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5, 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5.
    predlog za pregon - procesna predpostavka - grdo ravnanje
    Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se

    storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega

    odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora

    oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec

    začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni

    dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela

    oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

    Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za

    kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede

    posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se

    storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog

    oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh

    začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali

    je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga

    ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski

    pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne

    more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora

    postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga

    oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

    5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

     
  • 97.
    VSK sodba I Cp 762/2003
    9.2.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01245
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - pritožbena novota
    Pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nikoli zatrjevala, da za dolgove zapustnika odgovarja omejeno, zato je neutemeljen očitek o zmotni uporabi določbe 142.čl. ZD. Toženka bi morala že pred prvostopenjskim sodiščem uveljavljati omejitev odgovornosti za dolgove. Navedbe, ki jih je v zvezi s tem podala v pritožbi, so nedopustne pritožbene novote.

     
  • 98.
    VSK sodba I Cp 1211/2003
    9.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01194
    ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba
    V pozivu, naj na tožbo odgovori, je bil toženec izrecno

    opozorjen, kakšno posledico ima opustitev odgovora na tožbo

    ter tudi, da mora biti odgovor obrazložen. Tudi toženčeva

    bolezen in siceršnje socialno stanje namreč na odločitev ne

    moreta vplivati.

     
  • 99.
    VSL sklep II Cp 1041/2004
    9.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50014
    ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP člen 180, 180/1, 286, 286/1, 286/2, 339, 339/1, 180, 180/1, 286, 286/1, 286/2, 339, 339/1. SPZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    predlaganje dokazov - določenost zahtevka - delež
    Priči X in Y je tožeča stranka predlagala na enem od kasnejših

    narokov, takoj po zaslišanju A in B. Prvega je sodišče zaslišalo kot

    direktorja podjetja. Izpovedal je, da je bil direktor v letih

    1990-2003, pred njim pa je bil direktor A. Drugi pa je izpovedal, da

    je bil direktor gostinstva v podjetju v letih 1989-1993, pred njim pa

    je bil to B. Pritožbeno sodišče sodi, da tožeča stranka brez svoje

    krivde teh dveh prič ni predlagala že na prvem naroku, saj ni mogla

    vedeti, od kdaj sta bili sicer pravočasno predlagani priči na

    direktorskih mestih v podjetju - lastninskemu predniku tožeče

    stranke. Morda bi to res lahko zvedela že pred pravdo oziroma pred

    prvim narokom, vendar pa pritožbeno sodišče sodi, da poizvedovanje

    pri osebah, ki so predlagane za priče o tem, kdo vse bi lahko še

    pričal, presega normalno skrbnost stranke, ki jo mora ta sicer

    vložiti v pravočasno predlaganje dokazov, saj bi ji to narekovalo več

    kot le zbiranje dokazov. Pri navedeni presoji je treba upoštevati

    tudi okoliščine konkretnega primera. Tožeča stranka namreč zatrjuje

    priposestvovanje določenega dela zemljišča. Za priposestvovanje

    nepremičnine se zahteva razmeroma dolga doba, poleg tega mora biti

    posest, da privede do pridobitve lastninske pravice, posebej

    kvalificirana. Tožeča stranka je sicer predlagala zaslišanje

    direktorja kot predstavnika lastniškega prednika, zelo težko pa bi

    bilo od nje pričakovati, da bo vedela tudi za vse predhodne

    direktorje za ves čas, ki je potreben za priposestvovanje. Sodišče

    prve stopnje pa bo moralo pred nadaljevanjem postopka pozvati tožečo

    stranko tudi na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Tožnik

    namreč zahteva od tožencev ugotovitev njegove solastninske pravice v

    deležu 1/6 in izstavitev listine za takšen vpis njegove pravice. Ni

    pa jasno, v kakšnem deležu toženci ostajajo solastniki nepremičnine.

    Ker so toženci kot sedanji solastniki vpisani v različnih

    solastniških deležih, enako pa zahteva tudi tožnik s tožbenim

    zahtevkom, seveda ni na mestu domneva o enakih deležih (2. odstavek

    13. člena ZTLR oziroma 2. odstavek 65. člena sedaj veljavnega SPZ).

    Tožbeni zahtevek bo zato moral tožnik v nadaljevanju oblikovati tako,

    da bodo iz njega razvidni solastniški deleži vsakega posameznega

    solastnika na delu parcele, na katerem uveljavlja pridobitev

    solastninske pravice.

     
  • 100.
    VSL sodba in sklep II Cp 2163/2004
    9.2.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50146
    ZOR člen 186, 189, 189/2, 324, 324/2, 919, 919/2, 186, 189, 189/2, 324, 324/2, 919, 919/2.
    višina odškodnine - izvedensko mnenje - tek zamudnih obresti
    V primeru, ko izvedenec oceni škodo na podlagi cen, veljavnih v

    izbranem obdobju ob nastanku škodnega dogodka, gre za vrsto čiste

    denarne terjatve, ki tudi ob upoštevanju določbe 186. člena ZOR terja

    priznanje zamudnih obresti od dneva nastanka zamude (in ne od dneva

    izdelave cenitve oziroma izdaje sodne odločbe).

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 7
  • >
  • >>